Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z novim šolskim letom trgovci, ki bodo pristopili k vladnemu kodeksu, na blagajnah ne bodo več prodajali plastičnih vrečk. Gre za naslednji korak potem, ko so s prvim januarjem že ukinili brezplačne nosilne plastične vrečke. Dogovor je prostovoljen, a k njemu naj bi pristopili vsi večji trgovci z živili.
Dogovor je prostovoljen, zanj naj bi se odločili vsi večji trgovci z živili
Z novim šolskim letom trgovci, ki bodo podprli vladni kodeks, na blagajnah ne bodo več prodajali plastičnih vrečk. Gre za naslednji korak, potem ko so s prvim januarjem že ukinili brezplačne nosilne plastične vrečke.
Minister za okolje Simon Zajc in predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah sta namreč danes podpisala dogovor o zmanjšanju prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah. Trgovci, ki bodo sprejeli kodeks – da bodo to storili, nam je že potrdila večina velikih trgovcev z živili –, bodo tako plastične vrečke septembra umaknili iz prodaje. To pričakuje tudi Mariča Lah:
“Kodeks je prostovoljen, ne glede na to pa pričakujemo velik odziv naših trgovcev, z veseljemso sodelovali pri tem projektu.”
Potrošniki in trgovinski centri bodo tako zmanjšali rabo plastike in storili bistven korak naprej pri varovanju okolja. O tem, katere vrečke bodo za plačilo še na voljo, pa Lahova pravi:
“Dovoljene so biorazgradljive vrečke in tiste, ki so izdelane iz več kot 80 odstotkov recikliranega materiala. Te vrečke bodo na blagajni še vedno dovoljene, bodo pa seveda plačljive.”
Minister za okolje Simon Zajc ob tem priznava: čaka nas še en pomemben korak, vrečke za sadje in zelenjavo, ki štejejo kot embalaža in ki so še vedno zelo široko uporabljane, čeprav številni kupci tudi vrečke za ta namen že prinesejo s seboj. Ta rešitev bo težja zlasti zaradi strogih sanitarno-higienskih predpisov.
Potrošnja plastičnih vrečk v Evropski uniji se od države do države sicer močno razlikuje in v najuspešnejših sedmih državah znaša le 20 odstotkov povprečne potrošnje EU. Okoljsko škodo zaradi vseprisotne in skoraj neuničljive plastike bo zmanjšala tudi direktiva o zmanjšanju vpliva najpogosteje uporabljanih izdelkov za enkratno uporabo – od leta 2021 bodo na trgih Evropske unije tako predvidoma prepovedani pribor za enkratno uporabo, vatirane palčke, slamice in palčke za mešanje.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z novim šolskim letom trgovci, ki bodo pristopili k vladnemu kodeksu, na blagajnah ne bodo več prodajali plastičnih vrečk. Gre za naslednji korak potem, ko so s prvim januarjem že ukinili brezplačne nosilne plastične vrečke. Dogovor je prostovoljen, a k njemu naj bi pristopili vsi večji trgovci z živili.
Dogovor je prostovoljen, zanj naj bi se odločili vsi večji trgovci z živili
Z novim šolskim letom trgovci, ki bodo podprli vladni kodeks, na blagajnah ne bodo več prodajali plastičnih vrečk. Gre za naslednji korak, potem ko so s prvim januarjem že ukinili brezplačne nosilne plastične vrečke.
Minister za okolje Simon Zajc in predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah sta namreč danes podpisala dogovor o zmanjšanju prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah. Trgovci, ki bodo sprejeli kodeks – da bodo to storili, nam je že potrdila večina velikih trgovcev z živili –, bodo tako plastične vrečke septembra umaknili iz prodaje. To pričakuje tudi Mariča Lah:
“Kodeks je prostovoljen, ne glede na to pa pričakujemo velik odziv naših trgovcev, z veseljemso sodelovali pri tem projektu.”
Potrošniki in trgovinski centri bodo tako zmanjšali rabo plastike in storili bistven korak naprej pri varovanju okolja. O tem, katere vrečke bodo za plačilo še na voljo, pa Lahova pravi:
“Dovoljene so biorazgradljive vrečke in tiste, ki so izdelane iz več kot 80 odstotkov recikliranega materiala. Te vrečke bodo na blagajni še vedno dovoljene, bodo pa seveda plačljive.”
Minister za okolje Simon Zajc ob tem priznava: čaka nas še en pomemben korak, vrečke za sadje in zelenjavo, ki štejejo kot embalaža in ki so še vedno zelo široko uporabljane, čeprav številni kupci tudi vrečke za ta namen že prinesejo s seboj. Ta rešitev bo težja zlasti zaradi strogih sanitarno-higienskih predpisov.
Potrošnja plastičnih vrečk v Evropski uniji se od države do države sicer močno razlikuje in v najuspešnejših sedmih državah znaša le 20 odstotkov povprečne potrošnje EU. Okoljsko škodo zaradi vseprisotne in skoraj neuničljive plastike bo zmanjšala tudi direktiva o zmanjšanju vpliva najpogosteje uporabljanih izdelkov za enkratno uporabo – od leta 2021 bodo na trgih Evropske unije tako predvidoma prepovedani pribor za enkratno uporabo, vatirane palčke, slamice in palčke za mešanje.
V maroškem Marakešu so danes predstavniki več kot 150 držav članic Združenih narodov potrdili dogovor ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. O dogovoru smo na Prvem že veliko govorili, danes smo osvetlili, kaj je bilo ob tej priložnosti izrečeno za govorniškim odrom.
V soboto zvečer so se v Beogradu zbrali protestniki na shodu pod naslovom Stop krvavim srajcam. Na mirnem protestu so izrazili nasprotovanje političnemu nasilju v državi, potem ko je bil konec novembra v mestu Kruševac na jugu države tarča napada opozicijski politik, vodja Levice Srbije Borko Stefanovič. Iz Beograda se je oglasil naš dopisnik Boštjan Anžin.
Na Kitajskem sicer ne vlada zahodnjaška predbožična mrzlica, trgovci pa si kljub temu želijo pospešiti potrošnjo, ki zadnje mesece zaradi trgovinskega spora z ZDA, upada. Aretacija hčerke ustanovitelja najbolj znanega kitajskega visokotehnološkega podjetja Huawei v Kanadi , je šokirala kitajsko javnost. Nekatere ugledne poslovne institucije, kot na primer londonski The Economist, ocenjujejo, da bo posledice te afere čutil ves svet.
V javnosti odmeva primer nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca, ki se je na zatožni klopi znašel, ker naj bi učencema, osumljenima spolnega napada na dve dekleti, kršil pravico do šolanja. Danes je tožilstvo odstopilo od pregona Merca, saj naj bo na prvi obravnavi Merc dodatno osvetljil vso zadevo. Nam pa se je zastavilo vprašanje, kako sploh lahko šole ukrepajo ob primerih hudega nasilja v šoli in kaj ta zgodba sporoča?
Kakšne so vaše nakupovalne navade – vam je ljubši obisk fizičnih trgovin ali ste raje kjer koli in kadar koli le klik stran od nakupa izdelka oziroma storitve? Spletni nakupi so sicer v porastu, zanimiv bo njihov vpliv na fizične trgovine. V prispevku še nekaj o načinih plačevanja – smo Slovenci bolj za gotovinsko ali brezgotovinsko plačevanje?
Nova opera za mlade, ki bo premierno doživela danes v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, je produkcija Glasbene matice, koproducent je Cankarjev dom. Opero Všeč si mi predstavljajo muzikologinja, predsednica Glasbene matice Ljubljana, producenta opere Veronika Brvar, pesnik, prozaist, esejist in avtor libreta Milan Dekleva, glasbeni pedagog, dirigent in skladatelj Damijan Močnik.
Pol odstotka dohodnine lahko namenimo v dobrodelne namene. Izpolniti je treba obrazec in ga posredovati finančni upravi. Odločitev velja do spremembe, lahko pa delež razdelimo med pet upravičencev. Kljub zakonski možnosti pa vsi zavezanci ne izkoristijo te možnosti, zgolj tretjina. Tudi o tem v pogovoru Zdenke Bakalar s Stojanom Glavačem s finančne uprave.
38 let delovne dobe, od tega 25 pri zdajšnjem delodajalcu, kjer se plača, ki pogosto ne dosega niti minimalne, v zadnjih letih ni povečala niti za cent. To je zgodba trgovke, ki je z nami delila svojo vsakomesečno izkušnjo s plačno realnostjo, kjer na plačilni listi vedno pogosteje opaža, da ji delodajalec doplačuje do minimalne plače. Kljub temu torej, da se obseg dela povečuje, plača temu ne sledi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovensko gospodarstvo se zadnji dve leti sooča s pomanjkanjem ustrezno usposobljene delovne sile. Problem – ki ni le slovenski, ampak večine evropskih držav in preostalega razvitega sveta - je posledica gospodarske rasti in starajočega prebivalstva. Delodajalci in izobraževalne ustanove pa so tudi pred izzivom, kako spodbuditi skoraj polovico odraslega prebivalstva pri nas, ki se noče dodatno izobraževati.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes obeležujemo Ta veseli dan kulture, ki je posvečen zaznamovanju obletnice rojstva pesnika Franceta Prešerna. Tako so že 19. leto zapored kulturne ustanove po državi brezplačno odprle svoja vrata. V minulih letih se je število obiskovalcev na ta dan gibalo okrog 30 tisoč. V Ljubljani, kjer je takšnih ustanov največ, se odvija več sto različnih brezplačnih dogodkov – od predstav, koncertov, predavanj in delavnic. Med razlogi za obisk je na prvem mestu cenovna dostopnost, obiskovalce pa pritegne tudi želja po kulturnem doživetju.
"Skupaj gremo naprej" je geslo ob današnjem 3. decembru – mednarodnem dnevu invalidov. Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije ob mednarodnem dnevu invalidov opozarja, da se Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov ne uresničuje dovolj ter da so človekove pravice invalidov ogrožene predvsem zaradi visoke stopnje revščine in socialne izključenosti, zmanjšanja obsega financiranja posebnih socialnih programov invalidskih organizacij in nezadostnega posvetovanja z invalidskimi organizacijami v postopkih priprave in izvajanja zakonodaje in politik. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika Sveta za invalide Republike Slovenije Daneta Kastelica. Ocenil je delo države in invalidskih organizacij v tem letu, pojasnil, zakaj zagovarja mnenje, da mora Svet za invalide Republike Slovenije postati neodvisen organ za zaščito pravic invalidov, ter opozoril tudi na druge težave, s katerimi se ti srečujejo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Digitalizacija je spremenila vse področja našega življenja, poti nazaj ni več, naša prihodnost bo sobivanje s številnimi povezanimi pametnimi napravami, ki nas bodo spremljale na vsakem koraku. Računalniki so postali del našega vsakdana, spremljajo nas na vsakem koraku. Vešča uporaba in razumevanje delovanja računalnikov je osnovno znanje, potrebno za življenje v sodobnem svetu. Code Week Slovenija, Center šolskih in obšolskih dejavnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Microsoft Slovenija so ta teden predstavili nov projekt za spodbujanje sodobnih pristopov k razvoju digitalnih veščin v osnovnih šolah, poimenovan Micro:bit na šoli, v okviru katerega bo 15 osnovnih šol prejelo 15 mikrokrmilnikov BBC Micro:bit. Šole se lahko prijavijo še do 5. decembra do 14.00. Več o tem v prispevku Urške Henigman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V teh dneh v Ljubljani potekajo Dnevi družbene odgovornosti, ki so namenjeni promociji, izobraževanju in osveščanju o pomenu družbeno odgovornega poslovanja in obnašanja. Dneve organizirata Mreža za družbeno odgovornost Slovenije ter Ekvilib Inštitut skupaj s partnerji. Kako politike in prakse poslovanja podjetij in drugih akterjev potekajo v praksi je preveril Marko Rozman.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pogajanja s sindikati javnega sektorja še niso zaključena, zato tudi niso znane vse finančne posledice dogovora vlade in stavkovnih odborov. Dejstvo pa je, da bodo morala biti sredstva za napovedana zvišanja plač zagotovljena v okviru obstoječih sistemov financiranja za povečane stroške dela. Po vzoru Združenja zdravstvenih zavodov so se zdaj oglasili tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in pozvali odgovorne, da zagotovijo potrebna sredstva. Če se to ne bo zgodilo, bodo domovi za starejše primorani podražiti oskrbnine, ki pri nas glede na ostale evropske države že tako ali tako močno udarijo po žepu.
Neveljaven email naslov