Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z novim šolskim letom trgovci, ki bodo pristopili k vladnemu kodeksu, na blagajnah ne bodo več prodajali plastičnih vrečk. Gre za naslednji korak potem, ko so s prvim januarjem že ukinili brezplačne nosilne plastične vrečke. Dogovor je prostovoljen, a k njemu naj bi pristopili vsi večji trgovci z živili.
Dogovor je prostovoljen, zanj naj bi se odločili vsi večji trgovci z živili
Z novim šolskim letom trgovci, ki bodo podprli vladni kodeks, na blagajnah ne bodo več prodajali plastičnih vrečk. Gre za naslednji korak, potem ko so s prvim januarjem že ukinili brezplačne nosilne plastične vrečke.
Minister za okolje Simon Zajc in predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah sta namreč danes podpisala dogovor o zmanjšanju prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah. Trgovci, ki bodo sprejeli kodeks – da bodo to storili, nam je že potrdila večina velikih trgovcev z živili –, bodo tako plastične vrečke septembra umaknili iz prodaje. To pričakuje tudi Mariča Lah:
“Kodeks je prostovoljen, ne glede na to pa pričakujemo velik odziv naših trgovcev, z veseljemso sodelovali pri tem projektu.”
Potrošniki in trgovinski centri bodo tako zmanjšali rabo plastike in storili bistven korak naprej pri varovanju okolja. O tem, katere vrečke bodo za plačilo še na voljo, pa Lahova pravi:
“Dovoljene so biorazgradljive vrečke in tiste, ki so izdelane iz več kot 80 odstotkov recikliranega materiala. Te vrečke bodo na blagajni še vedno dovoljene, bodo pa seveda plačljive.”
Minister za okolje Simon Zajc ob tem priznava: čaka nas še en pomemben korak, vrečke za sadje in zelenjavo, ki štejejo kot embalaža in ki so še vedno zelo široko uporabljane, čeprav številni kupci tudi vrečke za ta namen že prinesejo s seboj. Ta rešitev bo težja zlasti zaradi strogih sanitarno-higienskih predpisov.
Potrošnja plastičnih vrečk v Evropski uniji se od države do države sicer močno razlikuje in v najuspešnejših sedmih državah znaša le 20 odstotkov povprečne potrošnje EU. Okoljsko škodo zaradi vseprisotne in skoraj neuničljive plastike bo zmanjšala tudi direktiva o zmanjšanju vpliva najpogosteje uporabljanih izdelkov za enkratno uporabo – od leta 2021 bodo na trgih Evropske unije tako predvidoma prepovedani pribor za enkratno uporabo, vatirane palčke, slamice in palčke za mešanje.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z novim šolskim letom trgovci, ki bodo pristopili k vladnemu kodeksu, na blagajnah ne bodo več prodajali plastičnih vrečk. Gre za naslednji korak potem, ko so s prvim januarjem že ukinili brezplačne nosilne plastične vrečke. Dogovor je prostovoljen, a k njemu naj bi pristopili vsi večji trgovci z živili.
Dogovor je prostovoljen, zanj naj bi se odločili vsi večji trgovci z živili
Z novim šolskim letom trgovci, ki bodo podprli vladni kodeks, na blagajnah ne bodo več prodajali plastičnih vrečk. Gre za naslednji korak, potem ko so s prvim januarjem že ukinili brezplačne nosilne plastične vrečke.
Minister za okolje Simon Zajc in predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah sta namreč danes podpisala dogovor o zmanjšanju prodaje plastičnih nosilnih vrečk na blagajnah. Trgovci, ki bodo sprejeli kodeks – da bodo to storili, nam je že potrdila večina velikih trgovcev z živili –, bodo tako plastične vrečke septembra umaknili iz prodaje. To pričakuje tudi Mariča Lah:
“Kodeks je prostovoljen, ne glede na to pa pričakujemo velik odziv naših trgovcev, z veseljemso sodelovali pri tem projektu.”
Potrošniki in trgovinski centri bodo tako zmanjšali rabo plastike in storili bistven korak naprej pri varovanju okolja. O tem, katere vrečke bodo za plačilo še na voljo, pa Lahova pravi:
“Dovoljene so biorazgradljive vrečke in tiste, ki so izdelane iz več kot 80 odstotkov recikliranega materiala. Te vrečke bodo na blagajni še vedno dovoljene, bodo pa seveda plačljive.”
Minister za okolje Simon Zajc ob tem priznava: čaka nas še en pomemben korak, vrečke za sadje in zelenjavo, ki štejejo kot embalaža in ki so še vedno zelo široko uporabljane, čeprav številni kupci tudi vrečke za ta namen že prinesejo s seboj. Ta rešitev bo težja zlasti zaradi strogih sanitarno-higienskih predpisov.
Potrošnja plastičnih vrečk v Evropski uniji se od države do države sicer močno razlikuje in v najuspešnejših sedmih državah znaša le 20 odstotkov povprečne potrošnje EU. Okoljsko škodo zaradi vseprisotne in skoraj neuničljive plastike bo zmanjšala tudi direktiva o zmanjšanju vpliva najpogosteje uporabljanih izdelkov za enkratno uporabo – od leta 2021 bodo na trgih Evropske unije tako predvidoma prepovedani pribor za enkratno uporabo, vatirane palčke, slamice in palčke za mešanje.
Veste, da je leta 1997 jelko, božično drevesce, ki je stalo sredi trga sv. Petra, Vatikanu podarila Slovenija? Takrat se je tam pila staroslovanska pijača, brezalkoholna medica, imenovana »ol«, jedli so slovenske bio medenjake in bio bonbone, vatikanske rezidence pa je krasilo 37 jelk, ki so jih okrasili Slovenci. Vse našteto je bilo delo lectarske družine Perger iz Slovenj Gradca. Najstarejši okraski za božične smrečice so namreč iz lecta in pri Pergerjih so jih takrat v dobrem letu samo za Vatikan naredili več kot 12.000, med njimi celo miniaturni papamobil. Začetki družinske tradicije, povezane z medičarstvom, lectarstvom in svečarstvom, neprekinjeno segajo v leto 1757. V Slovenj Gradcu je njihovo galerijo, ki je postala prava turistična znamenitost, obiskala Andreja Čokl.
Gotovo se še spomnite majskega pripetljaja, ko je papeža Frančiška v Vatikanu obiskal ameriški predsednik Donald Trump. In vprašanja prvi dami Melaniji, če svojega soproga hrani s pico… pardon, s potico. Manjkajoči zlog v pogovoru med vodjem rimsko katoliške cerkve in najbolj znano Slovenko je našel naš rimski dopisnik, potica (in ne pica) pa je s poročili z visokega političnega srečanja obšla svet. Dobrega pol leta pozneje sodi naša dobrota med najbolj zaželene sladice v Vatikanu. Janko Petrovec je bil zraven, ko so tamkajšnjim pomembnežem spekli osem božičnih orehovih – tudi za papeža.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljski obsežni in zahtevni akciji reševanja 51-ih smučarjev, ki so zaradi okvare obsedeli na dvosedežnici Zvoh na Krvavcu, je sodelovalo 40 reševalcev. Nihče od smučarjev ni bil poškodovan. Žičničarjem so se pridružili tudi kranjski poklicni gasilci, gorski reševalci in osem jamarskih reševalcev, ki so smučarje s sedežev reševali z vrvno tehniko. Med jamarskimi reševalci je bil tudi Walter Zakrajšek, vodja jamarske reševalne službe Slovenije. Aljani Jocif je povedal, da so jamarski reševalci prezeble smučarje reševali na višini od šest do osem metrov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Med državami z visoko biotsko pestrostjo je tudi Slovenija. Vendar – do kdaj še? Izjemne naravne danosti naše države, njihov pomen, pa tudi nevarnosti, ki jim pretijo, osvetljuje projekt »Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!«. Podrobneje pa Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga – Lastno delo, CC BY-SA 3.0, WikimediaCommons
Slovenska potica bo kmalu zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski raziskovalci z Inštituta Jožefa Stefana sodelujejo z Evropsko vesoljsko agencijo pri raziskovanju vesolja
Ministrstvo za zdravje je prejšnji teden predstavilo predlog Resolucije nacionalnega programa duševnega zdravja od 2018 do 2028. Njegov namen je krepiti in ohranjati dobro duševno zdravje vseh, preprečevati duševne motnje od najbolj zgodnjega obdobja do pozne starosti, zmanjšati stigmo in diskriminacijo oseb z duševnimi motnjami, vzpostaviti podporno okolje za duševno zdravje in približati službe in storitve za duševno zdravje uporabnikom. Kakšno mesto je v resoluciji dobila psihoterapija, je pojasnil Tomaž Flajs, predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.
Današnje jutro je razkrilo vse razsežnosti silovitega vetra, ki je od včerajšnjega popoldneva pustošil po večjem delu države. Približno 26 tisoč gospodinjstev še vedno brez električne energije, zaprte šole, poškodovana ostrešja hiš in neprevozne ceste so posledica divjanja narave. Veter se je polegel, za zdaj pa največ skrbi povzročajo reke, ki hitro naraščajo. Pregled posledic vetra in obsežnih padavin iz vseh koncev Slovenijie - z dopisniki in voditeljem informativne oddaje Danes do 13h Rokom Valenčičem.
Zaradi naraščajočega povpraševanja po konjskem mesu je tudi vse več reje konj za meso. Pri tem se rejskim organizacijam podirajo pravila rejskih programov. Ohlapnost predpisov omogoča zakole pod hruško in izogibanje nadzoru veterinarske in finančne inšpekcije. Potrošniki, ki konjsko meso kupujejo na sivem trgu, zaupajo svojim dobaviteljem, a zavedati se morajo, da z vidika varnosti pri tem ni nobene garancije. Je pa na sivem trgu nakup bistveno cenejši, kar ruši regularni trg in jezi tiste rejce, ki si prizadevajo za razvoj konjereje v smislu čistopasemske reje.
Beograd je že skoraj 2 meseca novoletno okrašen in razsvetljen, stroški mestne novoletne dekoracije so v zadnjih letih s štirih skočili na skoraj 100 milijonov dinarjev. Opozicija mestno oblast obtožuje korupcije, oboji se pripravljajo na lokalne volitve. Srbija je prav danes odprla dve novi poglavji v pogajanjih z EU. Optimisti napovedujejo vstop Srbije v evropsko povezavo leta 2025, pesimisti pa, da se bodo pogajanja o vstopu s takim tempom končala šele leta 2050. Ne samo Ljubljana-Dunaj-Praga, tudi v Beogradu je mojster Jože Plečnik pustil svoje ustvarjalne sledi.
Slovenija ima eno boljših zakonodaj na svetu, toda...
Neveljaven email naslov