Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljo bomo obeleževali svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni - KVČB, ki je namenjen podpori ljudem s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom. Osrednji dogodek ob letošnjem svetovnem dnevu v Sloveniji bo v Ljubljani, njegova posebnost pa bo osvetlitev Mesarskega mosta v vijolično barvo, ki je barva globalne kampanje osveščanja o tej kronični bolezni. Več Marko Rozman.
19. maj - Svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni
19. maja obeležujemo svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni – KVČB, ki je namenjen podpori ljudem s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom. Osrednji dogodek ob letošnjem svetovnem dnevu v Sloveniji bo v Ljubljani, njegova posebnost pa bo osvetlitev Mesarskega mosta v vijolično barvo, ki je barva globalne kampanje osveščanja o tej kronični bolezni.
Crohnovo bolezen poleg ulceroznega kolitisa uvrščamo med kronične vnetne črevesne bolezni. Gre za imunsko pogojeno bolezen, ki povzroča vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi. Običajno je našim očem skrita, nevidna, saj poteka v notranjosti telesa in v imunskem sistemu. Po besedah specialista družinske medicine, doktorja Dušana Barage je ključno dovolj zgodnje odkrivanje bolezni.
Pomembno je, da se pacient izobrazi o svoji bolezni, da ve, kaj lahko naredi sam. Pri Crohnovi bolezni je nadvse pomembno, da bolniki prenehajo kaditi. To ima večji učinek na potek bolezni kot vsa zdravila skupaj.
Sodobno zdravljenje poteka po načelu t. i. zdravljenja do cilja. To temelji na sodelovanju zdravnika in bolnika, ki skupaj določita cilje, s pomočjo katerih lahko bolnik tudi vidi, kako zdravljenje napreduje. Pri kroničnih boleznih, kot je tudi KVČB, pa ni dovolj le zdravljenje z zdravili, ampak tudi podporne terapije in prilagajanje življenjskega sloga, poudarja specializantka gastroenterologije, doktorica medicine Tina Kurent iz Gastroenterološke klinike UKC Ljubljana.
Skoraj vsako leto pride na tržišče neko novo zdravilo. Čisto nova stvar pa je celično zdravljenje za Crohnove bolnike s fistulami, ki žal še ni na voljo v Sloveniji je pa registrirano v svetu. Gre za čisto nov koncept, kjer zdravimo z mezenhimskimi matičnimi celicami.
Operacija, ki je zadnji izhod v sili, pogosto vodi v različno stopnjo invalidnosti, kar vsekakor ni zaželeno. Asistent Gregor Norčič specialist za abdominalno kirurgijo, iz kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana poudarja, da včasih kirurška odstranitev debelega črevesa za osebo z ulceroznim kolitisom pomeni tudi popolno ozdravitev, a lahko tudi negativno vpliva na kakovost življenja. Žal pri Crohnovi bolezni zaradi drugačne narave bolezni ni tako. Ta se namreč lahko pojavi na kateremkoli delu prebavne cevi, in če odstranijo del črevesa, se praviloma prej ali slej pojavi še na preostalem črevesu.
Gre za delikatno področje, kjer agresivno zdravljenje lahko vodi do stranskih učinkov, ki so lahko še hujši, kot je bila bolezen sama.
Obolelim koristi tudi izmenjava izkušenj in mnenj drugih, ki se soočajo s podobnimi težavami. V veliko pomoč je zato Društvo za KVČB, ki si prizadeva za izboljšanje kakovosti življenja ljudi s to boleznijo. Po besedah predsednice društva Mateje Saje, društvo čez leto organizira različne aktivnosti in prav letos obeležuje 15. obletnico delovanja.
Društvo izvaja program, znotraj katerega se nahaja 7 različnih socialnih programov. Izvajamo jih z namenom, da našim članom izboljšamo kvaliteto življenja. Društvo deluje od leta 2004 in ima danes že skoraj 1600 članov, ki so organizirani v 11 sekcijah po vsej Sloveniji.
V svetu s kronično vnetno črevesno boleznijo živi okoli pet milijonov ljudi, v Sloveniji 7500 ljudi.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljo bomo obeleževali svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni - KVČB, ki je namenjen podpori ljudem s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom. Osrednji dogodek ob letošnjem svetovnem dnevu v Sloveniji bo v Ljubljani, njegova posebnost pa bo osvetlitev Mesarskega mosta v vijolično barvo, ki je barva globalne kampanje osveščanja o tej kronični bolezni. Več Marko Rozman.
19. maj - Svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni
19. maja obeležujemo svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni – KVČB, ki je namenjen podpori ljudem s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom. Osrednji dogodek ob letošnjem svetovnem dnevu v Sloveniji bo v Ljubljani, njegova posebnost pa bo osvetlitev Mesarskega mosta v vijolično barvo, ki je barva globalne kampanje osveščanja o tej kronični bolezni.
Crohnovo bolezen poleg ulceroznega kolitisa uvrščamo med kronične vnetne črevesne bolezni. Gre za imunsko pogojeno bolezen, ki povzroča vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi. Običajno je našim očem skrita, nevidna, saj poteka v notranjosti telesa in v imunskem sistemu. Po besedah specialista družinske medicine, doktorja Dušana Barage je ključno dovolj zgodnje odkrivanje bolezni.
Pomembno je, da se pacient izobrazi o svoji bolezni, da ve, kaj lahko naredi sam. Pri Crohnovi bolezni je nadvse pomembno, da bolniki prenehajo kaditi. To ima večji učinek na potek bolezni kot vsa zdravila skupaj.
Sodobno zdravljenje poteka po načelu t. i. zdravljenja do cilja. To temelji na sodelovanju zdravnika in bolnika, ki skupaj določita cilje, s pomočjo katerih lahko bolnik tudi vidi, kako zdravljenje napreduje. Pri kroničnih boleznih, kot je tudi KVČB, pa ni dovolj le zdravljenje z zdravili, ampak tudi podporne terapije in prilagajanje življenjskega sloga, poudarja specializantka gastroenterologije, doktorica medicine Tina Kurent iz Gastroenterološke klinike UKC Ljubljana.
Skoraj vsako leto pride na tržišče neko novo zdravilo. Čisto nova stvar pa je celično zdravljenje za Crohnove bolnike s fistulami, ki žal še ni na voljo v Sloveniji je pa registrirano v svetu. Gre za čisto nov koncept, kjer zdravimo z mezenhimskimi matičnimi celicami.
Operacija, ki je zadnji izhod v sili, pogosto vodi v različno stopnjo invalidnosti, kar vsekakor ni zaželeno. Asistent Gregor Norčič specialist za abdominalno kirurgijo, iz kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana poudarja, da včasih kirurška odstranitev debelega črevesa za osebo z ulceroznim kolitisom pomeni tudi popolno ozdravitev, a lahko tudi negativno vpliva na kakovost življenja. Žal pri Crohnovi bolezni zaradi drugačne narave bolezni ni tako. Ta se namreč lahko pojavi na kateremkoli delu prebavne cevi, in če odstranijo del črevesa, se praviloma prej ali slej pojavi še na preostalem črevesu.
Gre za delikatno področje, kjer agresivno zdravljenje lahko vodi do stranskih učinkov, ki so lahko še hujši, kot je bila bolezen sama.
Obolelim koristi tudi izmenjava izkušenj in mnenj drugih, ki se soočajo s podobnimi težavami. V veliko pomoč je zato Društvo za KVČB, ki si prizadeva za izboljšanje kakovosti življenja ljudi s to boleznijo. Po besedah predsednice društva Mateje Saje, društvo čez leto organizira različne aktivnosti in prav letos obeležuje 15. obletnico delovanja.
Društvo izvaja program, znotraj katerega se nahaja 7 različnih socialnih programov. Izvajamo jih z namenom, da našim članom izboljšamo kvaliteto življenja. Društvo deluje od leta 2004 in ima danes že skoraj 1600 članov, ki so organizirani v 11 sekcijah po vsej Sloveniji.
V svetu s kronično vnetno črevesno boleznijo živi okoli pet milijonov ljudi, v Sloveniji 7500 ljudi.
Weimar je mesto v osrčju Nemčije v zvezni deželi Turingija, ki ima 66 tisoč prebivalcev. Mesto, po katerem nosi ime obdobje demokratične ureditve v Nemčiji med 1919 in 1933, ki se je iztekla v vzpon Hitlerja na oblast. Weimarska zgodovina je kulturno bogata. V obdobju razsvetljenstva so tam delovala velika imena književnosti in glasbe: Goethe, Schiller, Liszt. Pred dnevi pa je Slovenska akademija znanosti in umetnosti weimarski knjižnici darovala izvod Biblie Slavice.
Podnebne spremembe so postale neizogibna realnost, njihov vpliv na okolje pa postaja vse bolj očiten tudi v Sloveniji. Poletje 2023 je ob tem izstopalo po velikem številu neurij in veliki količini padavin, ekstremni vremenski pojavi pa so vse bolj pogosti. Posledice podnebnih sprememb predstavljajo pomembne grožnje tradicionalnim gradbenim metodam, inovativne rešitve na področju gradnje bivalnih in javnih objektov pa so zato ključne. Med odgovori na podnebne spremembe so tudi lesene montažne gradnje, čemur pritrjuje tudi inženir Samo Steblovnik, predavatelj na Višji šoli za les in oblikovanje Maribor.
Vsako leto 3. marca praznujemo Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst. Sam svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst so Združeni narodi razglasili v letu 2013, potem ko je bila prav na 3. marec že leta 1973, podpisana Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi in prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, s kratico CITES. Prosto živeče vrste nujno potrebujejo zaščito, saj se je na Rdečem seznamu ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave znašlo že skoraj 100.000 vrst prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ter več kot milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje. Letošnji Svetovni dan prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst nas nagovarja k raziskovanju in uporabi digitalnih tehnologij za ohranjanje prostoživečih vrst, trajnostno in zakonito trgovino s prosto živečimi vrstami ter sožitje človeka in prostoživečih vrst. Več v pogovoru Tadeja Bizilj s Primožem Glogovčanom z Zavoda RS za varstvo narave.
V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem danes odpirajo prav posebno razstava o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser.
Med redke bolezni uvrščamo bolezni, ki prizadenejo manj kot enega na 10 tisoč ljudi, kar 85% redkih bolezni pa prizadene eno osebo na milijon. V Sloveniji živi 120 tisoč oseb z redko boleznijo in v večini primerov učinkovitega zdravljenja zanje ni. Redke bolezni tudi težje prepoznajo oz. diagnosticirajo – v Evropski uniji je povprečen čas do postavitve diagnoze in zdravljenja 5 let. Ob današnji 10. nacionalni konferenci ob dnevu redkih bolezni se je Cirila Štuber pogovarjala s prof. Jožetom Faganelom, predsednikom Združenja za redke bolezni Slovenije.
V Varšavi potekajo veliki protesti kmetov, prišlo je tudi do nekaj prerivanja s policisti. Po ocenah organizatorjev je v poljski prestolnici deset tisoč demonstrantov. Na enem od velikih transparentov piše MI KMETI, SVOBODNI POLJAKI, PRAVIMO: USTAVITE ZELENO NOROST. Sporočilo je namenjeno Bruslju, ta je tudi dovolil brezcarinski uvoz ukrajinskih pridelkov. Poljski kmetje v zdajšnjih razmerah ne vidijo prihodnosti. Je rešitev na vidiku? Na Prvem v pogovoru z dopisnico Majo Derčar.
Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije traja že sedmi teden. Kako jo občutijo pacienti, kakšno mnenje imajo o njej državljani, s katerimi smo se pogovarjali? V tokratnem torkovem kontaktu s poslušalci smo iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se je slovensko zdravstvo znašlo v pat poziciji. Svoj vidik je prislavila tudi članica slovenske medicinske akademije profesorica doktorica Dušica Pahor. FOTO: Pixabay
Bi bila Slovenija bolj enakomerno razvita, bolj demokratična in učinkovitejša, če bi del nalog že opravljala v okviru pokrajin? Ob zapletih med podnebnimi, zdravstvenimi in drugimi krizami mnogi odgovorijo pritrdilno. Tudi, ko gre za razlike v razvitosti različnih delov države, je odgovor podoben. A politika ne najde soglasja o številu in središčih pokrajin in s tem ohranja neustavno stanje. Današnji posvet o pokrajinah v državnem svetu pa je izzval tudi razmislek o tem, ali priprava sprememb zakona o skladnem regionalnem razvoju tlakuje pot pokrajinam ali vodi stran od njih. Podrobneje Erika Štular.
Mrličožerec je naslov satirične zgodbe Ane Grilc, dejavne koroške Slovenke, študentke na Dunaju in novinarke, tesno povezane z lutkarstvom od najzgodnejših let. Ponosna je, da je napisala besedilo in skupaj z Julijo Urban prevzela režijo predstave, s katero se bodo poklonili pionirjem lutkarstva in vsem drugim ustvarjalcem v pol stoletni zgodovini skupine Lutke Mladje. "Kura je resnica in bodočnost je beljak", je eno od gesel predstave, ki govori o protislovenskem odnosu in o uporu slovenske narodne skupnosti proti asimilaciji. Upor je tudi živahna gledališka in lutkovna dejavnost, katere začeki segajo prav v skupino Lutke Mladje, nastalo pred pol stoletja v okviru Koroške dijaške zveze. Zgodba je zelo aktualna, pravi Ana Grilc, prepričana, da slovenski jezik na avstrijskem Koroškem izginja.
Pred 90 leti se je v učiteljski družini v Dobovcu pod Kumom rodil kasnejši literarni zgodovinar in politik dr. Matjaž Kmecl. Diplomiral je na slavistiki ljubljanske univerze, leta 1970 doktoriral z disertacijo: Uvod v razlago sodobne slovenske novele in sedem let pozneje postal izredni, leta 1982 pa še redni profesor. Med letoma 1977 in 1979 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani. O razmišljanjih in nekaterih postajah ob ustvarjalni poti današnjega jubilanta pa več v prispevku, ki ga je pripravil Stane Kocutar.
Višje cene energije, hrane, storitev, tudi turističnih, so med drugim razlogi za visoke cene sezonskega najema v turističnih kampih po Evropi. Hrvaška pri tem ni nobena izjema, saj v nekaterih kampih na Jadranski obali napovedujejo celo do 30-odstotno zvišanje sezonskih pavšalov.
Na današnji dan pred 39 leti so ustanovili Svetovno zvezo društev turističnih vodnikov in v spomin na ta dogodek so leta 1990 21. februar razglasili za mednarodni dan turističnih vodnikov. Za enega od nosilnih stebrov turizma, turistične vodnike, je ta dan namreč ena od prvih in hkrati najpomembnejša promocijska aktivnost v koledarskem letu. Na ta dan, oziroma te dni, se mnogi turistični vodniki po vsem turistično razvitem svetu predstavijo javnosti z lastnimi promocijskimi brezplačnimi vodenji.
V Münchnu se je konec tedna končala 60. varnostna konferenca. Zaznamovali so jo pozivi k dosegu miru v Gazi, v Ukrajini, zaznamovale pa so jo tudi številne izjave in napovedi o oboroževanju Evrope, o dvigu t. i. obrambnih sredstev. Pretekli teden je potekalo tudi zasedanje obrambnih ministrov Zveze Nato, tudi na tem zasedanju so govorili o obrambi, orožju, potrebi po zvišanju sredstev, ki jih države članice namenjajo oboroževanju, pa o potrebi po večji proizvodnji orožja, streliva ... Ali se je EU, tudi Nato, skratka Evropa – dejansko znašla pred številnimi dilemami na področju zagotavljanja varnosti? Kakšne razprave potekajo na diplomatskem parketu v evropskih institucijah? Kako se napovedi, povezane z oboroževanjem, skladajo s nižanjem gospodarske rasti, podnebno politiko? Več v pogovoru z našim bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem.
V Münchnu se je konec tedna končala 60. Svetovna varnostna konferenca, ki so jo zaznamovale številne izjave in napovedi o oboroževanju Evrope. Tudi sicer na različnih diplomatskih nivojih vodenja EU, zveze Nato in v razpravah med državami kaže, da je EU pred številnimi dilemami na področju zagotavljanja varnosti. Ali res obstaja velika nevarnost vojaškega spopada držav EU z Rusijo, kar naj bi tesno povezalo države v EU? Koliko denarja za obrambo namenja Slovenija? Ali drži, da vse več držav uvaja obvezno služenje vojaškega roka in ali bi ga morala uvesti tudi Slovenija? O tem v pogovoru s komentatorjem Robertom Škrjancem, svoja mnenja o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka pa so povedali tudi poslušalci.
V Lizboni je pred dnevi potekala 12. generalna skupščina Evropske Zveze slepih. V okviru vsebinskega programa ter strateškega načrta delovanja Evropske Zveze Slepih je bila skupščina tudi volilna, saj so delegati iz več kot 40 držav članic zveze izbirali tudi novo vodstvo. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je kandidirala 2 kandidatki in obe sta prejeli podporo in glasove več kot 120 delegatov. Karolina Doltar Šmit je ponovno postala članica nominacijske komisije EBU, Anja Uršič pa je je dobila tretje največje število glasov delegatov od 12 kandidatov za 8 prostih mest med člani in članicami upravnega odbora EBU. Anja Uršič je v pogovoru z Markom Rozmanom v parih besedah obrazložila pomen same izvolitve oziroma kakšna je njena vloga v upravnem odboru.
Jane Weber in Andrej Prezelj sta govorila o koncertu grammyjevca Bele Flecka, ki je bil 17.2.2024 v Čakovcu na Hrvaškem. Gre za enega pomembnejših ameriških glasbenikov zadnjih desetletij.
Slovensko gospodarstvo se je v zadnjih letih močno prestrukturiralo, ugotavlja uredništvo revije Podjetna Slovenija v danes objavljeni analizi. Pred 30 leti so mnogi podjetniki začenjali z rojevanjem slovenskega podjetniškega okolja svojo pot v garaži, danes med njimi najdemo globalni šampioni, ki s svojimi nišnimi produkti konkurirajo na mednarodnem trgu. Med 600 največjimi slovenskimi podjetji po zadnjih objavljenih bilancah jih je kar 189 v lasti podjetnic in podjetnikov. To je po besedah odgovornega urednika Podjetne Slovenije Gorana Novkoviča za domače gospodarsko okolje zelo dober podatek, še bolj spodbudno pa je, da jih bo na to lestvico še več vstopilo v naslednjih letih. O tem, zakaj so ti podjetniki pomembni za Slovenijo, zakaj vztrajajo v domačem okolju, ki je davčno manj predvidljivo in manj ugodno, kako pomagajo pri regeneraciji gospodarstva in koliko je v podjetniških vrstah žensk? O teh vprašanjih se je Aleš Kocjan pogovarjal z Goranom Novkovičem.
Za rakom v Sloveniji letno zboli pribljižno 80 otrok in mladostnikov. Resna bolezen, ki ogrozi zdravje, je huda izkušnja za vsakogar in za celotno družino. Če gre za otroka, ki si šele utira pot v svet, pa je izkušnja toliko hujša. A tudi tu gre za zgodbe neslutenega poguma, vztrajnosti in borbe. Ob mednarodnem dnevu boja proti otroškemu raku svojo izkušnjo deli Jan, 18letnik, ki je s sovrstniki s podobno izkušnjo povezan v okviru Inštituta Zlata pentljica.
Javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno. Večina hrane na krožnike otrok, bolnih in ostarelih v javnih zavodih pride iz tujine, čeprav si tako slovenski agroživilski sektor kot tudi javni zavodi želijo več lokalno pridelane hrane. Posamezni primeri dobre prakse kažejo, da je treba iskati poenostavitve pri javnem naročanju hrane, povezati tako ponudbo kot naročila in poenotiti jedilnike. Rešitve prinaša tudi digitalizacija postopkov. Kmetijsko ministrstvo napoveduje delovanje medresorske delovne skupine, ki se bo spopadla z vprašanjem, kako narediti preboj slovenske hrane v javne zavode.
Slovenske lastnike nepremičnine na Hrvaškem skrbi dvig davka na nepremičnine pri južnih sosedih. V pogovoru z našo dopisnico Tanjo Borčič Bernard boste izvedeli, ali je slovenskih lastnikov nepremičnin res iz leta v leto več, za kolikšen dvig davka gre in v katerih mestih oz. občinah bo dvig največji. Pa tudi, kakšni so napotki za lastnike nepremičnin in ali cene nepremičnin na Hrvaškem stagnirajo ali rastejo.
Neveljaven email naslov