Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljo bomo obeleževali svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni - KVČB, ki je namenjen podpori ljudem s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom. Osrednji dogodek ob letošnjem svetovnem dnevu v Sloveniji bo v Ljubljani, njegova posebnost pa bo osvetlitev Mesarskega mosta v vijolično barvo, ki je barva globalne kampanje osveščanja o tej kronični bolezni. Več Marko Rozman.
19. maj - Svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni
19. maja obeležujemo svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni – KVČB, ki je namenjen podpori ljudem s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom. Osrednji dogodek ob letošnjem svetovnem dnevu v Sloveniji bo v Ljubljani, njegova posebnost pa bo osvetlitev Mesarskega mosta v vijolično barvo, ki je barva globalne kampanje osveščanja o tej kronični bolezni.
Crohnovo bolezen poleg ulceroznega kolitisa uvrščamo med kronične vnetne črevesne bolezni. Gre za imunsko pogojeno bolezen, ki povzroča vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi. Običajno je našim očem skrita, nevidna, saj poteka v notranjosti telesa in v imunskem sistemu. Po besedah specialista družinske medicine, doktorja Dušana Barage je ključno dovolj zgodnje odkrivanje bolezni.
Pomembno je, da se pacient izobrazi o svoji bolezni, da ve, kaj lahko naredi sam. Pri Crohnovi bolezni je nadvse pomembno, da bolniki prenehajo kaditi. To ima večji učinek na potek bolezni kot vsa zdravila skupaj.
Sodobno zdravljenje poteka po načelu t. i. zdravljenja do cilja. To temelji na sodelovanju zdravnika in bolnika, ki skupaj določita cilje, s pomočjo katerih lahko bolnik tudi vidi, kako zdravljenje napreduje. Pri kroničnih boleznih, kot je tudi KVČB, pa ni dovolj le zdravljenje z zdravili, ampak tudi podporne terapije in prilagajanje življenjskega sloga, poudarja specializantka gastroenterologije, doktorica medicine Tina Kurent iz Gastroenterološke klinike UKC Ljubljana.
Skoraj vsako leto pride na tržišče neko novo zdravilo. Čisto nova stvar pa je celično zdravljenje za Crohnove bolnike s fistulami, ki žal še ni na voljo v Sloveniji je pa registrirano v svetu. Gre za čisto nov koncept, kjer zdravimo z mezenhimskimi matičnimi celicami.
Operacija, ki je zadnji izhod v sili, pogosto vodi v različno stopnjo invalidnosti, kar vsekakor ni zaželeno. Asistent Gregor Norčič specialist za abdominalno kirurgijo, iz kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana poudarja, da včasih kirurška odstranitev debelega črevesa za osebo z ulceroznim kolitisom pomeni tudi popolno ozdravitev, a lahko tudi negativno vpliva na kakovost življenja. Žal pri Crohnovi bolezni zaradi drugačne narave bolezni ni tako. Ta se namreč lahko pojavi na kateremkoli delu prebavne cevi, in če odstranijo del črevesa, se praviloma prej ali slej pojavi še na preostalem črevesu.
Gre za delikatno področje, kjer agresivno zdravljenje lahko vodi do stranskih učinkov, ki so lahko še hujši, kot je bila bolezen sama.
Obolelim koristi tudi izmenjava izkušenj in mnenj drugih, ki se soočajo s podobnimi težavami. V veliko pomoč je zato Društvo za KVČB, ki si prizadeva za izboljšanje kakovosti življenja ljudi s to boleznijo. Po besedah predsednice društva Mateje Saje, društvo čez leto organizira različne aktivnosti in prav letos obeležuje 15. obletnico delovanja.
Društvo izvaja program, znotraj katerega se nahaja 7 različnih socialnih programov. Izvajamo jih z namenom, da našim članom izboljšamo kvaliteto življenja. Društvo deluje od leta 2004 in ima danes že skoraj 1600 članov, ki so organizirani v 11 sekcijah po vsej Sloveniji.
V svetu s kronično vnetno črevesno boleznijo živi okoli pet milijonov ljudi, v Sloveniji 7500 ljudi.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljo bomo obeleževali svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni - KVČB, ki je namenjen podpori ljudem s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom. Osrednji dogodek ob letošnjem svetovnem dnevu v Sloveniji bo v Ljubljani, njegova posebnost pa bo osvetlitev Mesarskega mosta v vijolično barvo, ki je barva globalne kampanje osveščanja o tej kronični bolezni. Več Marko Rozman.
19. maj - Svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni
19. maja obeležujemo svetovni dan kronične vnetne črevesne bolezni – KVČB, ki je namenjen podpori ljudem s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom. Osrednji dogodek ob letošnjem svetovnem dnevu v Sloveniji bo v Ljubljani, njegova posebnost pa bo osvetlitev Mesarskega mosta v vijolično barvo, ki je barva globalne kampanje osveščanja o tej kronični bolezni.
Crohnovo bolezen poleg ulceroznega kolitisa uvrščamo med kronične vnetne črevesne bolezni. Gre za imunsko pogojeno bolezen, ki povzroča vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi. Običajno je našim očem skrita, nevidna, saj poteka v notranjosti telesa in v imunskem sistemu. Po besedah specialista družinske medicine, doktorja Dušana Barage je ključno dovolj zgodnje odkrivanje bolezni.
Pomembno je, da se pacient izobrazi o svoji bolezni, da ve, kaj lahko naredi sam. Pri Crohnovi bolezni je nadvse pomembno, da bolniki prenehajo kaditi. To ima večji učinek na potek bolezni kot vsa zdravila skupaj.
Sodobno zdravljenje poteka po načelu t. i. zdravljenja do cilja. To temelji na sodelovanju zdravnika in bolnika, ki skupaj določita cilje, s pomočjo katerih lahko bolnik tudi vidi, kako zdravljenje napreduje. Pri kroničnih boleznih, kot je tudi KVČB, pa ni dovolj le zdravljenje z zdravili, ampak tudi podporne terapije in prilagajanje življenjskega sloga, poudarja specializantka gastroenterologije, doktorica medicine Tina Kurent iz Gastroenterološke klinike UKC Ljubljana.
Skoraj vsako leto pride na tržišče neko novo zdravilo. Čisto nova stvar pa je celično zdravljenje za Crohnove bolnike s fistulami, ki žal še ni na voljo v Sloveniji je pa registrirano v svetu. Gre za čisto nov koncept, kjer zdravimo z mezenhimskimi matičnimi celicami.
Operacija, ki je zadnji izhod v sili, pogosto vodi v različno stopnjo invalidnosti, kar vsekakor ni zaželeno. Asistent Gregor Norčič specialist za abdominalno kirurgijo, iz kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana poudarja, da včasih kirurška odstranitev debelega črevesa za osebo z ulceroznim kolitisom pomeni tudi popolno ozdravitev, a lahko tudi negativno vpliva na kakovost življenja. Žal pri Crohnovi bolezni zaradi drugačne narave bolezni ni tako. Ta se namreč lahko pojavi na kateremkoli delu prebavne cevi, in če odstranijo del črevesa, se praviloma prej ali slej pojavi še na preostalem črevesu.
Gre za delikatno področje, kjer agresivno zdravljenje lahko vodi do stranskih učinkov, ki so lahko še hujši, kot je bila bolezen sama.
Obolelim koristi tudi izmenjava izkušenj in mnenj drugih, ki se soočajo s podobnimi težavami. V veliko pomoč je zato Društvo za KVČB, ki si prizadeva za izboljšanje kakovosti življenja ljudi s to boleznijo. Po besedah predsednice društva Mateje Saje, društvo čez leto organizira različne aktivnosti in prav letos obeležuje 15. obletnico delovanja.
Društvo izvaja program, znotraj katerega se nahaja 7 različnih socialnih programov. Izvajamo jih z namenom, da našim članom izboljšamo kvaliteto življenja. Društvo deluje od leta 2004 in ima danes že skoraj 1600 članov, ki so organizirani v 11 sekcijah po vsej Sloveniji.
V svetu s kronično vnetno črevesno boleznijo živi okoli pet milijonov ljudi, v Sloveniji 7500 ljudi.
Splošno pregrevanje ozračja v zdravstvu, rojeva tudi osebne spopade in obtoževanja. Takšnega smo spremljali med ministrom za zdravje in ljubljanskim županom, ki sta ga nato zgladila. Drugega pa je sprožil minister prejšnji teden, ko je najglasnejšemu v civilnem gibanju Glas ljudstva, Dušanu Kebru, očital 20 tisoč evrov zaslužka za izdelek, ki da ga ni bilo, nato so včeraj še Mladi zdravniki na dan prinesli Kebrove zaslužke iz časa, ko je prirejal zasebne izobraževalne tečaje in mu očitali dvoživkarstvo, proti čemur zdaj glasno sam protestira. Dušana Kebra smo povabili da obtožbe komentira.
Inženirka leta je sinoči postala Rosana Kolar, diplomirana inženirka strojništva iz Vrhnike, zaposlena kot letalska mehaničarka pri podjetju Adria tehnika. Odločitev, da bo letalska mehaničarka, je sprejela že pri 11 letih in njena izobraževalna pot je ves čas tekla naravnost k temu poklicu. Z Rosano Kolar se je pogovarjala Cirila Štuber.
Naklade osrednjih dnevnih časopisov so v zadnjih petnajstih letih strmo padle, saj so se bralne navade ljudi spremenile. Energetska kriza in draginja pa sta krizo tiskanih medijev zdaj še poglobili. Na udaru so novinarji, na časopisu Večer so že napovedali odpuščanja. Medijska stroka opozarja, da z umiranjem časopisov, umira tudi kakovostno in poglobljeno novinarstvo, ki je ključno za obstoj demokratične družbe.
Okoljski aktivisti branijo vasico Lützerath v Porenju, ki je že izpraznjena (prebivalcev ni več), zdaj pa jo nameravajo porušiti zaradi širjenja premogovnika. V Porenje smo poklicali našo dopisnico Polono Fijavž, ki je v ponedeljek v svojem javljanju na Prvem povedala, da namerava v vasico Lützerath v Porenju, da pa zaradi napetih razmer ne ve, ali bo dostop sploh mogoč. Izvedeli smo tudi ali je res, da okoljski aktivizem v Nemčiji postaja vse bolj nasilen in da so akcije aktivistov vedno bolj grobe.
Slovenijo je obiskala posebna poročevalka Amnesty International, dolgoletna raziskovalka zlorab človekovih pravic v Iranu, Raha Bahreini. Na svojem predavanju, ki ga je imela na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je predstavila aktualne razmere v Iranu. Več v prispevku novinarka Tita Mayer.
Razmere v zdravstvu so močno zaostrene. Vsak dan osebnega zdravnika izgubi 60 ljudi, dostop do zdravnika pa je za tiste, ki ga še imajo, otežen. Jutri stavkajo pacienti, v sredo sledi stavka zdravnikov. V luči teh razmer je Zveza organizacij pacientov predstavila ukrepe in priporočila za dostopnejši in enakopravnejši zdravstveni sistem. Med drugim predlagajo prostovoljce v zdravstvenih domovih, ki bi razbremenili zdravnike in telefonsko številko 111 za vse potrebe pacientov.
Iz sveta se še naprej vrstijo obsodbe nasilja v Braziliji, kjer so privrženci nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara sinoči vdrli v glavne državne ustanove in jih razdejali. Brazilska policija po nekaj urah spet vzpostavila nadzor in aretirale več sto izgrednikov, predsednik Lula da Silva pa je napovedal kaznovanje odgovornih.
V središču pozornosti so znova razmere v javnem sektorju. Da so v slabem položaju, opozarjajo tudi mladi raziskovalci in asistenti - slabe plače, slab položaj, posledično opuščanje kariere, naštevajo svoje težave. Vse to pa je seveda slabo tudi za slovensko znanost, opozarjajo v Aktivu mladih raziskovalcev in asistentov v sindikatu SVIZ ter zahtevajo rešitve. O tem se bodo danes pogovarjali tudi na resornem ministrstvu, je za Prvi program razložil predstavnik aktiva, dr. Marko Gavriloski.
Ste vedeli, da so konje iz Kobilarne Lipica, ki sicer deluje od leta 1580, že večkrat preselili? Nazadnje med 2. svetovno vojno v Sudete, z »Operacijo kavboj« pa so jih takoj po vojni reševali pred negotovo usodo in jih preselili najprej na Bavarsko in kasneje v Avstrijo. Od tam se jih je v Lipico vrnilo le 11. Ali pa vas nemara zanima, kako so to plemenito pasmo sploh vzgojili. Če nam je uspelo pritegniti vašo pozornost, vas vabimo k poslušanju prispevka ki je nastal ob predstavitvi dokumentarnega filma »Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice«.
V preteklosti smo veliko govorili o begu možganov. Čeprav situacija danes bolj spominja na kroženje, pa se vseeno mladi znanstveniki in raziskovalci, ki so se uveljavili v tujini, le redko vrnejo v Slovenijo. Ob tem, če že ostanejo pri nas, gredo raje k velikim podjetjem kot pa v javne znanstvene ustanove. O tem, kaj to pomeni za razvoj znanosti v Sloveniji, zakaj je zanimanje mladih znanstvenikov za delo v Sloveniji majhno in kako bi lahko nespodbudne trende obrnili, z vodjo odseka za biotehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan Borisom Rogljem.
Mestno gledališče ljubljansko bo stopilo v novo leto v znamenju gledališke klasike, prilagojene za današnji čas. Monoprojekt bo premierno utelesil igralec Sebastian Cavazza, ki si je zamislil, prevedel in interpretiral dramsko besedilo Shakespeare angleškega avtorja Stevena Berkoffa. V besedilu Shakespeare Berkoff v središče postavi le zlobne dramske osebe v Shakespearjevih besedilih. Britanski filmski režiser, dramatik in igralec je med drugim tudi eden izmed predstavnikov gledališča "v fris". Monoprojekt ima tri vsebinske ravni, zadnji dve, torej avtorjev odnos do besedila in osebni odnos do negativnih dramskih likov, so med procesom dela morali spremeniti, saj Sebastijan Cavazza v predstavi izraža svoja stališča in se odmika od izvirnega besedila. Tudi humor je spremenjen in prilagojen slovenskemu občinstvu. V uprizoritvi so se odločili za kombinacijo verificiranega besedila ter pogovornega jezika, scenski elementi pa so stilizirani. Shakespeare Stevna Berkoffa je prva uprizoritev v Sloveniji, Shakespearovi zlobneži pa zaradi svoje kompleksnosti soustvarjajo prav poseben gledališki žanr. Foto: Peter Giodani / MGL
Prihodnost slovenskih smučišč glede na borne snežne razmere ni prav svetla. Klimatologi že dlje časa poudarjajo, da bomo morali naša življenja nujno prilagoditi podnebnim spremembam. Lučka Kajfež Bogataj pravi, da presenečenja žičničarjev zaradi zelenih zim ne bi smelo biti, saj na to klimatologi in druge organizacije, tudi OECD, opozarjajo že skoraj 20 let. O tem, kako se bodo morala na zelene zime prilagoditi smučišča, pa odgovarja predsednica Združenja žičničarjev Manuela Božič Badalič.
Na Gorenjskem je brez družinskega zdravnika okoli 9 tisoč občanov, nove paciente vpisujejo še v Škofji Loki in Bohinju. Ambulante za neopredeljene paciente so predvidene v štirih občinah, na Jesenicah v Tržiču, Radovljici in Kranju. Zanimanje zdravnikov in medicinskih sester za dodatno delo je majhno, zdravniki so preobremenjeni, treba bo najti dodatne prostore. V kranjskem zdravstvenem domu imajo od 500 do tisoč neopredeljenih pacientov. Družinskih zdravnikov imajo dovolj. Namesto dveh ambulant bodo za neopredeljene paciente lahko zagotovili zgolj pol programa. Z vodjo družinskih zdravnikov Luko Kristancem se je pogovarjala Aljana Jocif.
V iniciativi Glas ljudstva so danes dopoldne pred ministrstvom za zdravje predstavili zahteve stavke pacientov, ki bo potekala prihodnji torek, te pa so v predaji naslovili na ministra Danijela Bešiča Loredana. Kritični so do vlade in ministrstva, da ne ukrepata dovolj hitro pri reševanju javnega zdravstva. Minister pa je popoldne zatrdil, da bodo zahteve na ministrstvu proučili in se tako do njih kot do obeh stavk, ki bosta potekali v prihodnjem tednu, opredelili v petek.
Vzgojiteljice in vzgojitelji predšolskih otrok, zaposleni na delovnem mestu pomočnik vzgojitelja, že dlje časa opozarjajo na podcenjujoč odnos oblasti do zahtevnega in odgovornega dela, ki ga opravljajo. Povprečna plača pomočnic ne dosega niti 80 % povprečne plače preostalih zaposlenih z enako izobrazbo v javnem sektorju, poudarjajo v Sindikatu vzgoje in izobraževanja, ki prihodnjo soboto pripravlja protestni shod v Ljubljani.
V Sloveniji je brez osebnega zdravnika že okoli 132 tisoč ljudi, kar je največ doslej. Bolniki se posledično vse pogosteje po pomoč zatekajo na urgence, kjer so prav tako vse bolj kaotične razmere. Da bi vsaj nekoliko omilili situacijo, pristojni z januarjem ustanavljajo ambulante za neopredeljene, ki naj bi v prihodnjih dveh letih zagotavljale začasno zdravniško pomoč vsem tistim, ki so ostali brez izbranega zdravnika. Kdaj bodo odprla vrata in kakšen bo njihov sistem delovanja?
Pojasnjuje doc. dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete.
V času slovenskega osamosvajanja je bilo v ospredju tudi vprašanje prehranske varnosti, pravzaprav je ob vsaki politični in kasneje tudi vojaški zaostritvi to vprašanje stopilo v ospredje. Manj znano je, da so v najrazličnejših struktura to vprašanje obravnavali zelo resno in poskrbeli, da bi oskrba delovala tudi v drugačnih različicah tedanjega dogajanja.
Usode spomenikov na Slovenskem, ki so jih postavljali od sredine 19. stoletja do konca druge svetovne vojne so bile zelo različne. Nekaj so jih odstranili, uničili, nekatere pa preprosto spremenili. Usodo tridesetih slovenskih javnih spomenikov je v svoji knjigi opisal doktor zgodovine in doktor umetnostne zgodovine Damir Globočnik. Ta meni, da so figuralni in arhitektonski spomeniki, spominske plošče in nagrobni spomeniki od sredine 19. stoletja dalje nastajali z namenom slavljenja zaslužnih posameznikov. Imeli so pomembno vlogo simbola, ki pripadnike istega naroda povezuje v narodno skupnost. Ob zgodovinski prevratih pa so z odstranjevanjem spomenikov hoteli uničiti tako pričevalno kot simbolno funkcijo spomenikov. Slovenska spomeniška krajina se je tako sčasoma spreminjala, saj skoraj tretjina spomenikov ne stoji več ali pa so bili temeljito predelani. Več o pogledih na spomenike, dvojnega doktorja Damirja Globočnika.
Obdarovanje, obisk cerkva, božično kosilo, druženje v krogu družine spremljajo današnji praznični dan. Kako pa so nekoč obeleževali konec leta oz. čas, ko se noč začne krajšati, dan pa postaja daljši? Po odgovore smo odšli v Slovenski etnografski muzej, kjer nam je etnologinja in kulturna antropologinja Katarina Nahtigal povedala veliko o prekrščanskih koreninah božiča in o običajih ter navadah, ki so nekoč spremljali ta in druge decembrske praznike.
Neveljaven email naslov