Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Igre prestolov je konec, kaj zdaj?

21.05.2019

Včeraj po našem času se je končala serija Igra prestolov s finalom, ki si ga je prek ameriške televizije HBO v živo ogledalo skoraj 14 milijonov ljudi, še več pa potem z zamikom. Serija, nastala po knjižni predlogi Georgea R.R. Martina Pesem ledu in ognja ima tudi pri nas številne oboževalce, za to pa je zaslužen tudi Boštjan Gorenc Pižama, ki je prevedel večino od več tisoč strani te sicer v knjigi še nedokončane zgodbe. Serije pa postajajo tudi del univerzitetnega okolja, tako nekatere ponujajo predavanja na temo Igre prestolov. Ena takšnih je ameriška univerza Northern Illinois. Pogovor s profesorjem Jeffreyjem Chownom, posnetim pred zadnjo epizodo, je posnela Tina Lamovšek. Z Boštjanom Gorencem Pižamo pa je pogovarjala Urška Ivanovič.

Zadnjo epizodo si je prek ameriške televizije HBO v živo ogledalo skoraj 14 milijonov ljudi

Serija, nastala po knjižni predlogi Georgea R. R. Martina »Pesem ledu in ognja«, ima tudi pri nas številne oboževalce, za kar je zaslužen tudi Boštjan Gorenc – Pižama, ki je prevedel večino od več tisoč strani te, v knjigi sicer še nedokončane zgodbe. Kljub številnim kritikam oboževalcev je sam s finalno epizodo serije zadovoljen.

»Po nizkih pričakovanjih, ki jih je postavil predzadnji del, me je včerajšnji relativno navdušil. Seveda je nekaj nedoslednosti, v glavnem pa sem odšel s pozitivnimi občutki, ko se je odvrtela končna špica.«

Dejstvo, da so zgodbo za svojo vzele tudi množice ljudi, ki fantazijskega žanra sploh ne marajo, Pižama pripisuje avtentičnosti likov.

»Nimamo likov, ki bi bili izrazito pozitivni ali negativni, ampak glede na odnose z drugimi prehajajo ves ta spekter moralnosti. Obenem njegov način pisanja zelo pritegne. V knjigah spremljamo zgodbe skozi videnja posameznih likov, zato je tudi zanimivo, da jih nekateri dojamejo, vidijo kot pozitivne, drugi pa kot negativne.«

Medtem ko se po svetu povečuje število otrok z imeni junakov iz serije, predavanja na temo Igre prestolov v ZDA ponujajo celo nekatere univerze. Ena takšnih je ameriška univerza Northern Illinois, na kateri že 30 let poučuje Jeffrey Chown. Ta ocenjuje, da gre dobršen del popularnosti serije tudi na račun nazornih prikazov spolnosti, posilstev, vojn.

“Pisatelj George R. R. Martin in Igra prestolov sta nam naredila uslugo. Opomnila sta nas, da ko imamo vojno, imamo tudi posilstva. Taka vrsta nasilja gre pač zraven. Bil sem presenečen nad predzadnjo epizodo, da so nekateri liki, potem ko so drugi začeli zapuščati Kraljevi pristanek, posilili tamkajšnje prebivalke. Čeprav smo torej zgroženi nad potezo Dany, da je požgala celo mesto, imamo tu vojake – sicer na strani, za katero navijamo –, ki posilijo nedolžne civilistke. V neki točki Jon Sneg enega svojih vojakov celo ustavi tako, da ga zabode. Opomni te, da tu ni tako kot v Gospodarju prstanov, kjer je vse antiseptično, ampak da je vojna brutalna, še posebej do žensk. Če pogledate, kaj se dogaja na ozemljih, kot so Bližnji vzhod, Etiopija, Jemen … Takšne težave se pojavljajo po svetu in bolj ko naredimo vojno »čisto« v tej fikcijski reprezentaciji, bolj pozabimo, kako resnično grda je vojna. Mislim, da je Igra prestolov učinkovita s tega stališča.”


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Igre prestolov je konec, kaj zdaj?

21.05.2019

Včeraj po našem času se je končala serija Igra prestolov s finalom, ki si ga je prek ameriške televizije HBO v živo ogledalo skoraj 14 milijonov ljudi, še več pa potem z zamikom. Serija, nastala po knjižni predlogi Georgea R.R. Martina Pesem ledu in ognja ima tudi pri nas številne oboževalce, za to pa je zaslužen tudi Boštjan Gorenc Pižama, ki je prevedel večino od več tisoč strani te sicer v knjigi še nedokončane zgodbe. Serije pa postajajo tudi del univerzitetnega okolja, tako nekatere ponujajo predavanja na temo Igre prestolov. Ena takšnih je ameriška univerza Northern Illinois. Pogovor s profesorjem Jeffreyjem Chownom, posnetim pred zadnjo epizodo, je posnela Tina Lamovšek. Z Boštjanom Gorencem Pižamo pa je pogovarjala Urška Ivanovič.

Zadnjo epizodo si je prek ameriške televizije HBO v živo ogledalo skoraj 14 milijonov ljudi

Serija, nastala po knjižni predlogi Georgea R. R. Martina »Pesem ledu in ognja«, ima tudi pri nas številne oboževalce, za kar je zaslužen tudi Boštjan Gorenc – Pižama, ki je prevedel večino od več tisoč strani te, v knjigi sicer še nedokončane zgodbe. Kljub številnim kritikam oboževalcev je sam s finalno epizodo serije zadovoljen.

»Po nizkih pričakovanjih, ki jih je postavil predzadnji del, me je včerajšnji relativno navdušil. Seveda je nekaj nedoslednosti, v glavnem pa sem odšel s pozitivnimi občutki, ko se je odvrtela končna špica.«

Dejstvo, da so zgodbo za svojo vzele tudi množice ljudi, ki fantazijskega žanra sploh ne marajo, Pižama pripisuje avtentičnosti likov.

»Nimamo likov, ki bi bili izrazito pozitivni ali negativni, ampak glede na odnose z drugimi prehajajo ves ta spekter moralnosti. Obenem njegov način pisanja zelo pritegne. V knjigah spremljamo zgodbe skozi videnja posameznih likov, zato je tudi zanimivo, da jih nekateri dojamejo, vidijo kot pozitivne, drugi pa kot negativne.«

Medtem ko se po svetu povečuje število otrok z imeni junakov iz serije, predavanja na temo Igre prestolov v ZDA ponujajo celo nekatere univerze. Ena takšnih je ameriška univerza Northern Illinois, na kateri že 30 let poučuje Jeffrey Chown. Ta ocenjuje, da gre dobršen del popularnosti serije tudi na račun nazornih prikazov spolnosti, posilstev, vojn.

“Pisatelj George R. R. Martin in Igra prestolov sta nam naredila uslugo. Opomnila sta nas, da ko imamo vojno, imamo tudi posilstva. Taka vrsta nasilja gre pač zraven. Bil sem presenečen nad predzadnjo epizodo, da so nekateri liki, potem ko so drugi začeli zapuščati Kraljevi pristanek, posilili tamkajšnje prebivalke. Čeprav smo torej zgroženi nad potezo Dany, da je požgala celo mesto, imamo tu vojake – sicer na strani, za katero navijamo –, ki posilijo nedolžne civilistke. V neki točki Jon Sneg enega svojih vojakov celo ustavi tako, da ga zabode. Opomni te, da tu ni tako kot v Gospodarju prstanov, kjer je vse antiseptično, ampak da je vojna brutalna, še posebej do žensk. Če pogledate, kaj se dogaja na ozemljih, kot so Bližnji vzhod, Etiopija, Jemen … Takšne težave se pojavljajo po svetu in bolj ko naredimo vojno »čisto« v tej fikcijski reprezentaciji, bolj pozabimo, kako resnično grda je vojna. Mislim, da je Igra prestolov učinkovita s tega stališča.”


31.10.2022

Ob dnevu reformacije o jeziku kot gradniku nacionalne identitete

Praznično oddajo namenjamo slovenskemu jeziku kot enemu temeljnih gradnikov naše nacionalne identitete skozi čas in še posebej v zdajšnjem globaliziranem času. O tem razmišljata katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in raziskovalec, tudi doktor znanosti s področja slovenske književnosti, pater Karel Gržan in eden vodilnih slovenskih jezikoslovcev današnjega časa, profesor, raziskovalec, publicist in pesnik dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Z njima se je pogovarjal Tone Petelinšek.


28.10.2022

6. kulinarični festival November Gourmet pripada ženskam!

Kmalu bomo vstopili v mesec, ki ga v Turizmu Ljubljana označujejo kot najbolj kulinaričnega. Vrača se namreč festival November Gourmet Ljubljana, ki se začenja 2. novembra. Organizatorji želijo tako domačim kot tujim turistom prikazati različne gastronomske podobe naše prestolnice. Festival – že 6. po vrsti – se letos osredotoča na ženske v kulinariki, tudi zaradi največjega ženskega športnega dogodka v zgodovini Slovenije, tj. evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki bo istočasno kot festival. Več pa v prispevku Tine Lamovšek.


30.10.2022

Dan varčevanja

31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Posameznik se skozi življenje srečuje s številnimi izzivi. Odvisen je od svojih dejanj pa tudi od stanja v družbi. Vse dobrine so se podražile, negotova je bližnja prihodnost. Kam torej z zasluženim denarjem? Ga plemenititi, pustiti na računu ali je potrebno biti v teh divjih časih še bolj varčen? Več o tem v pogovoru s strokovnjakinjo za osebne finance, Ano Vezovišek.


28.10.2022

Somnologi so za uveljavitev zimskega časa in prenehanje premikanja ure

Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.


26.10.2022

Nasilje je posledica razgretega in toksičnega političnega diskurza

Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.


25.10.2022

Povojna obnova Ukrajine

Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.


24.10.2022

Portret Anžeta Logarja in Nataše Pirc Musar

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


24.10.2022

V zakulisju predsedniških volitev

V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.


23.10.2022

Analiza (po)volilnega dogajanja z Jolando Lebar

Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


22.10.2022

Prvič praznujemo dan Unesco biosfernih območij Slovenije

V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.


19.10.2022

Trk vrednot na delovnem mestu

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


19.10.2022

Trg vrednot na delovnem mestu

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Zaposlili enega, dobili dva; enega pred in enega po podpisu pogodbe za nedoločen čas

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Zaposlili enega, dobili dva; enega pred in enega po podpisu pogodbe za nedoločen čas

Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.


21.10.2022

Evropski dan gluhoslepih

Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.


21.10.2022

Evropski dan gluhoslepih

Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.


19.10.2022

Reševalni pas

Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.


19.10.2022

Reševalni pas

Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.


Stran 43 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov