Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V luči številnih razprav v javnosti, da je naša osnovna šola preveč zahtevna za šolarje, da jim povzroča stres, je Zavod za šolstvo opravil reprezentativno raziskavo med učenci šestega in osmega razreda. V raziskavi pod naslovom »Doživljanje in znaki stresa pri učencih šestega in osmega razreda« so raziskovalci učence med drugim spraševali, kako močno doživljajo stres in kako pogosto so po lastni presoji izpostavljeni neprijetnim dogodkom. Raziskovalci ugotavljajo, da se učenci v šoli v povprečju počutijo dobro, nimajo konfliktnih odnosov s šošolci in z učitelji. Večini od njih ne šolske obveznosti ne količina domačih nalog in zunaj šolske dejavnosti ne povzročajo stresa. Močno pa jih obremenjujejo ocenjevanje znanja in preveliko število šolskih predmetov na dan.
Zavod za šolstvo opravil raziskavo »Doživljanje in znaki stresa pri učencih šestega in osmega razreda«
V luči številnih razprav v javnosti, da je naša osnovna šola preveč zahtevna za šolarje, da jim povzroča stres, je Zavod za šolstvo opravil reprezentativno raziskavo med učenci. V raziskavi z naslovom Doživljanje in znaki stresa pri učencih šestega in osmega razreda so raziskovalci učencem zastavili kar nekaj vprašanj. Tudi to, kako močno doživljajo stres in kako pogosto so po svoji lastni presoji izpostavljeni neprijetnim dogodkom. Raziskovalci ugotavljajo, da se učenci v šoli v povprečju počutijo dobro in nimajo konfliktnih odnosov s šošolci in z učitelji. Večini od njih šolske obveznosti, količina domačih nalog in obšolske dejavnosti ne povzročajo stresa. Močno pa jih obremenjujejo ocenjevanje znanja in preveliko število šolskih predmetov na dan.
V raziskavi je sodelovalo 8.316 učencev iz 269 osnovnih šol, prihajajo iz vseh regij. Približno polovica jih je v šestem, preostala polovica v osmem razredu. Učenci v povprečju doživljajo šolo manj stresno, kot bi pričakovali, poudarja raziskovalka z Zavoda za šolstvo Tanja Rupnik Vec.
Torej, sporočajo nam: “Vse, kar je morebitno obremenjujoče za nas, ni tako veliko breme.” Zdaj pa poglejmo še razlike med deklicami in dečki, malce v prid dečkov. Torej, dečki so nekoliko bolj obremenjeni. Je pa večja razlika med učenci šestih in osmih razredov. Stres, tako kot kažejo tudi tuje raziskave, se dejansko povečuje skozi šolanje, kar je razumljivo, glede na to, da je vsebin več in se že bližajo končnim preizkusom, torej NPZ-ju.
4430 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V luči številnih razprav v javnosti, da je naša osnovna šola preveč zahtevna za šolarje, da jim povzroča stres, je Zavod za šolstvo opravil reprezentativno raziskavo med učenci šestega in osmega razreda. V raziskavi pod naslovom »Doživljanje in znaki stresa pri učencih šestega in osmega razreda« so raziskovalci učence med drugim spraševali, kako močno doživljajo stres in kako pogosto so po lastni presoji izpostavljeni neprijetnim dogodkom. Raziskovalci ugotavljajo, da se učenci v šoli v povprečju počutijo dobro, nimajo konfliktnih odnosov s šošolci in z učitelji. Večini od njih ne šolske obveznosti ne količina domačih nalog in zunaj šolske dejavnosti ne povzročajo stresa. Močno pa jih obremenjujejo ocenjevanje znanja in preveliko število šolskih predmetov na dan.
Zavod za šolstvo opravil raziskavo »Doživljanje in znaki stresa pri učencih šestega in osmega razreda«
V luči številnih razprav v javnosti, da je naša osnovna šola preveč zahtevna za šolarje, da jim povzroča stres, je Zavod za šolstvo opravil reprezentativno raziskavo med učenci. V raziskavi z naslovom Doživljanje in znaki stresa pri učencih šestega in osmega razreda so raziskovalci učencem zastavili kar nekaj vprašanj. Tudi to, kako močno doživljajo stres in kako pogosto so po svoji lastni presoji izpostavljeni neprijetnim dogodkom. Raziskovalci ugotavljajo, da se učenci v šoli v povprečju počutijo dobro in nimajo konfliktnih odnosov s šošolci in z učitelji. Večini od njih šolske obveznosti, količina domačih nalog in obšolske dejavnosti ne povzročajo stresa. Močno pa jih obremenjujejo ocenjevanje znanja in preveliko število šolskih predmetov na dan.
V raziskavi je sodelovalo 8.316 učencev iz 269 osnovnih šol, prihajajo iz vseh regij. Približno polovica jih je v šestem, preostala polovica v osmem razredu. Učenci v povprečju doživljajo šolo manj stresno, kot bi pričakovali, poudarja raziskovalka z Zavoda za šolstvo Tanja Rupnik Vec.
Torej, sporočajo nam: “Vse, kar je morebitno obremenjujoče za nas, ni tako veliko breme.” Zdaj pa poglejmo še razlike med deklicami in dečki, malce v prid dečkov. Torej, dečki so nekoliko bolj obremenjeni. Je pa večja razlika med učenci šestih in osmih razredov. Stres, tako kot kažejo tudi tuje raziskave, se dejansko povečuje skozi šolanje, kar je razumljivo, glede na to, da je vsebin več in se že bližajo končnim preizkusom, torej NPZ-ju.
Kdo bo v vladi in kdaj bomo vlado dobili, pa tudi, kaj bodo njene prve naloge?
Izjemoma v živo na Prvem. Aleš Kocjan in Tanja Starič komentirata rezultate parlamentarnih volitev. Vsake volitve so novo presenečenje, tokrat pa smo zabeležili tudi zelo visoko volilno udeležbo. Kar je dobro za demokracijo, pa je zoprno za majhne stranke. Za vstop v Državni zbor morajo namreč zbrati bistveno več glasov.
Včerajšnje parlamentarne volitve je zaznamovala zmaga nove stranke Gibanje Svoboda, v Cvetličarni, kjer so praznovali svojo zmago, je bilo bučno. Slovenska demokratska stranka volitev ni komentirala iz svojega sedeža, v štabu NSi-ja pa so povedali, da je tretje mesto za njihovo stranko dober rezultat. Tudi v Levici so si zagotovili mesto v parlamentu, vzdušje pa je bilo v štabu vseskozi napeto.
Parlamentarne volitve 2022. Izjave iz štabov strank in iz medijskega središča Državne volilne komisije
Z gosti v studiu in novinarji na terenu analiziramo in komentiramo rezultate. Gosti: politologa Tomaž Deželan in Miro Haček, ustavni pravnik Igor Kaučič in ekonomist Marko Pahor.
Direktorica mednarodnega Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Janja Božič Marolt o poteku vzporednih volitev.
Prvi izidi vzporednih volitev, ki jih je za RTV Slovenija opravila Mediana, in sicer na 125-i voliščih. Novinarji so se javili iz štabov strank Gibanje Svoboda, SDS, NSi, SD, Levica, LMŠ, Povežimo Slovenijo, SAB in medijskega središča Državne volilne komisije.
Volilni dan je vse bližje, 10. parlamentarne volitve v samostojni državi so pred vrati. Stranke imajo danes še zadnjo možnost prepričati volivce, naj v nedeljo obkrožijo prav njihovo listo in njihove kandidate. Opolnoči se začne volini molk. Kaj to pomeni?
Svetovno gibanje "Rešimo prst" ima tudi pri nas vedno več privržencev, ki opozarjajo, da je potrebno nemudoma poskrbeti za drugačno ravnanje z zemljo/prstjo, saj jo vse bolj siromašimo. Po nekaterih ocenah bomo - če nadaljujemo s takim ravnanjem kot doslej - imeli na svetu le še 60 žetev, preden prst postane nerodovitna. Razmere v Sloveniji so zaradi intenzivnega kmetovanja in industrije še bolj zaskrbljujoče.
Od svojih začetkov leta 1970 je Dan Zemlje postal letni poziv k zaščiti in upoštevanju blaginje planeta, na katerem živimo. Vendarskrb za planet zahteva več kot le en dan.
V svetu zavržemo tretjino proizvedene hrane, po drugi strani pa računamo na to, da bo treba do leta 2050 proizvodnjo hrane povečati za 70%, da bi nahranili povečano število prebivalcev. Hrana, ki jo letno zavržemo, je pridelana na 30 odstotkih vseh razpoložljivih pridelovalnih površin opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. Zavržena hrana je vseobsegajoča težava, Slovenci smo v zadnjih letih zabojnike za odpadke napolnili z okoli 140 tisoč ton hrane, pa tudi z milijoni kubičnih metrov pitne vode, z desetimi odstotki proizvedene energije, kar znaša okoli 355 milijonov evrov denarja.
V Franciji bo v nedeljo za približno 49 milijonov volilnih upravičencev potekal drugi krog predsedniških volitev, v katerem se bosta tako kot pred petimi leti pomerila kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen in predsednik Emmanuel Macron. Razlika med njima je veliko bolj tesna kot na zadnjih volitvah, Macron bi po javnomnenjskih raziskavah zbral 54%, Le Penova pa 46 % glasov. Koliko so v francoski predvolilni kampanji prisotne evropske teme in kaj bi morebitna zmaga Le Penove pomenila za Evropsko unijo, pa v prispevku bruseljske dopisnice Mojce Širok.
Zveza paraplegikov Slovenije je danes, ob svoji 53. obletnici ustanovitve, v Domu paraplegikov v Pacugu pripravila slavnostno skupščino in strokovno okroglo mizo z naslovom »Izzivi paraplegije – Enakopravna obravnava ran«. Rane zaradi pritiska, znane tudi kot preležanine, so pogost zaplet v življenju paraplegikov in tetraplegikov. S kakšnimi težavami se še srečujejo paraplegiki in tetraplegiki v vsakdanjem življenju in kakšne sistemske rešitve bi bile potrebne – o tem se je Petra Medved pogovarjala s predsednikom Zveze paraplegikov Slovenije Danetom Kastelicem.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za tiste osnovnošolke in osnovnošolce, ki končujejo primarno izobraževanje, naslednji tedni ne bodo lahki. Na nekaterih srednjih šolah in gimnazijah so namreč na razpisana mesta prejeli število prijav, ki močno presega prosta mesta. Ker so generacije, ki prihajajo v sistem, znova velike, se problematika v naslednjih letih lahko še poglobi. Kakšno je stanje na področju prijav in vpisa in ali so v pripravi morebitne rešitve izzivov, ki se pojavljajo, je raziskal Aleš Ogrin.
V Kijevu pospravljajo sledi vojne, odpirajo se trgovine. Veliko trgovin pa ne morejo odpreti, ker je delovna sila emigrirala. Ceste so že prevozne, mesto so očistili ostankov ruske vojne mehanizacije, na vojno v Kijevu spominjajo le še občasne sirene in policijske kontrole mimoidočih. Ukrajinci so vajeni vojne na vzhodu, ki jo doživljajo že osem let. V zraku je prepričanje, da bodo rusko vojsko povsod porazili, če le dobijo dovolj orožja iz Evrope.
Nova motoristična sezona je tu. Pomlad na ceste že privablja ljubitelje jeklenih konjičkov na dveh kolesih. Tadej Fischinger iz Zveze motoklubov Slovenije poudarja, da se ob sproščanju ukrepov ob epidemiji vračajo motozbori, združenja motoristov, blagoslovi vozil ter zabave motoristov. Na cestah je vsako sezono tudi zaradi cenovne dostopnosti več motorjev. Na trgu se tako da že za nekaj tisoč evrov dobiti dober rabljen motor. Na ta način marsikdo uresniči sanje po vožnji, kjer se občuti svoboda za katero pa so prikrajšani vozniki avtomobilov.
Radost in upanje sta dve ključni sporočili največjega in najstarejšega krščanskega praznika. Tradicijo medsebojnega spoštovanja, sodelovanja in sobivanja v miru zaznamujemo tudi z našim prazničnim pogovorom iz prekmurske prestolnice. Tone Petelinšek se je v Murski Soboti s predstojniki treh krščanskih cerkva pogovarjal o krščanstvu kot veri neusahljivega upanja in o odgovornem odnosu do Boga in Človeka. Gostje: - murskosoboški katoliški škof dr. Peter Štumpf, - evangeličanski škof Leon Novak, - superintendent Zveze binkoštnih cerkva Slovenije dr. Daniel Grabar, tudi zdravnik in direktor Splošne bolnišnice v Murski Soboti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov