Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za kilogram medu mora čebela preleteti razdaljo 4-kratnega obsega Zemlje
Čebele živijo v organizirani skupnosti, ki jo imenujemo družina. V enem panju je v času največjega razvoja lahko do 60.000 čebel delavk, ena matica in nekaj sto trotov. Slovenci smo zelo ponosni na kranjsko čebelo, z latinskim poimenovanjem Apis mellifera carnica. Kranjska sivka, kakor jo tudi imenujemo, je ta hip za italijansko čebelo druga najbolj razširjena vrsta medonosne čebele na svetu. O biologiji čebelje družine se je Bojan Leskovec pogovarjal z doktorjem Jankom Božičem z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorila sta tudi o tem, kako poteka razmnoževanje čebel oz. oploditev matice:
“Že Anton Janša je podrobno opisal, da gre matica večkrat iz panja in da se praši z več troti. To so posebna zbirališča, celi oblaki trotov. Ko pride matica, se zakadijo za njo, celi roji trotov letijo navzgor proti matici in ko se enemu trot uspe spariti, se ta roj razsipa, matica s trotom pa pada po zraku navzdol.”
Med čebelami delavkami v panju so naloge jasno določene in razdeljene, poudarja dr. Božič, a z možnimi odstopanji:
“Obstaja splošno pravilo, da tok dejavnosti poteka od čistilke, ki čisti celice, do tega, da krmi ličinke in matico, ko se ji razvijejo žleze. V nadaljevanju že lahko začnejo graditi satje, pripomorejo tudi k zorenju medu, nekatere se vključijo v stražo, druge pa imajo že orientacijske polete in začnejo pašno dejavnost. Te panjske dejavnosti trajajo do tri tedne, vendar je tu tudi precejšnja plastičnost. Lahko se kaj pohitri ali zakasni. Lahko se tudi zgodi, da se spet aktivirajo za določeno dejavnost.”
Življenjska doba čebel delavk variira od samo nekaj dni pa do skoraj enega leta. Odvisna je od sezone, količine hrane in dejavnosti, ki jih izvajajo skozi življenje. Poleti živijo od 15 do 38 dni, spomladi in jeseni od 30 do 60 dni, pozimi pa povprečno 140 dni. Opazili so celo več kot 300 dni stare čebele. Matica, ki je mati vseh čebel, ali kraljica čebeljega panja, živi do 5 ali celo 6 let. In prav okoli matice se vrti še en pomemben dogodek v življenju čebelje družine – rojenje.
Večina rojev izleti prav v tem obdobju leta, maja in junija, prvi se lahko pojavijo že v aprilu, zadnji pa so lahko tudi v avgustu in zgodaj septembra. Čas rojenja pa je odvisen od vremena, čebelje paše in dinamike razvoja čebelje družine. Zakaj čebele rojijo? Dr. Janko Božič:
“Rojenje je način razmnoževanja čebeljih družin. Z rojenjem se družina razdvoji. Ko čebele izrojijo, se jim pridruži še čebelja matica in potem taka družina išče novo bivališče in ustvari novi dom. A ko roj izleti, nova matica v starem panju še ni izležena, izleže se pozneje. In če družina ostane močna, lahko tudi še ta roji. Tako da iz ene močne družine lahko izidejo dva ali trije roji, redko štirje. A samo prvi roj je s staro matico, ki lahko takoj zalega. Medtem ko se morajo nove, mlajše matice po rojenju in vzpostavitvi novega doma še oprašiti.”
Matica je sicer dvakrat večja od čebele, dolžina njenega telesa je do 30 mm, teža neoplojene matice je do 220 mg, oplojene pa do 325 mg. V 24 urah lahko matica položi tudi do 2.000 jajčec.
Čebelja družina v enem letu porabi približno 70 kg medu in od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Večina te hrane se porabi poleti, ko je razvoj čebelje družine najmočnejši. Dr. Janko Božič:
“En polet običajno lahko traja 2–3 minute, če ni predaleč. Lahko tudi dalj časa, če je paša oddaljena od 500 m do enega km. Let prazne čebele poteka s hitrostjo približno 10 km/h, za km razdalje v obe smeri tako porabi 10–12 minut.”
Ena od raziskav je pokazala, da je v populaciji 58 odstotkov čebel nabiralo samo nektar, 25 odstotkov samo pelod in 17 odstotkov oboje. Čebele se torej rade specializirajo za nabiranje enega ali drugega. Koliko cvetov obišče čebela z enim poletom, nam je povedal dolgoletni čebelar in promotor čebelarstva Franc Šivic:
“To je zelo odvisno od vrste. Ker nekatere medovite rastline imajo veliko medičine, druge zelo malo. Velja ocena, da mora za kg medu čebela štirikrat obkrožiti Zemljo.”
Skoraj osupljivo je tudi dejstvo, da čebele med seboj zelo uspešno komunicirajo. Kaj drugim čebelam sporočajo s premikanjem zadka ter kaj plesom v obliki osmice oz. kroga, izveste v posnetku pogovora Bojana Leskovca z dr. Jankom Božičem in čebelarjem Francem Šivicem.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za kilogram medu mora čebela preleteti razdaljo 4-kratnega obsega Zemlje
Čebele živijo v organizirani skupnosti, ki jo imenujemo družina. V enem panju je v času največjega razvoja lahko do 60.000 čebel delavk, ena matica in nekaj sto trotov. Slovenci smo zelo ponosni na kranjsko čebelo, z latinskim poimenovanjem Apis mellifera carnica. Kranjska sivka, kakor jo tudi imenujemo, je ta hip za italijansko čebelo druga najbolj razširjena vrsta medonosne čebele na svetu. O biologiji čebelje družine se je Bojan Leskovec pogovarjal z doktorjem Jankom Božičem z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorila sta tudi o tem, kako poteka razmnoževanje čebel oz. oploditev matice:
“Že Anton Janša je podrobno opisal, da gre matica večkrat iz panja in da se praši z več troti. To so posebna zbirališča, celi oblaki trotov. Ko pride matica, se zakadijo za njo, celi roji trotov letijo navzgor proti matici in ko se enemu trot uspe spariti, se ta roj razsipa, matica s trotom pa pada po zraku navzdol.”
Med čebelami delavkami v panju so naloge jasno določene in razdeljene, poudarja dr. Božič, a z možnimi odstopanji:
“Obstaja splošno pravilo, da tok dejavnosti poteka od čistilke, ki čisti celice, do tega, da krmi ličinke in matico, ko se ji razvijejo žleze. V nadaljevanju že lahko začnejo graditi satje, pripomorejo tudi k zorenju medu, nekatere se vključijo v stražo, druge pa imajo že orientacijske polete in začnejo pašno dejavnost. Te panjske dejavnosti trajajo do tri tedne, vendar je tu tudi precejšnja plastičnost. Lahko se kaj pohitri ali zakasni. Lahko se tudi zgodi, da se spet aktivirajo za določeno dejavnost.”
Življenjska doba čebel delavk variira od samo nekaj dni pa do skoraj enega leta. Odvisna je od sezone, količine hrane in dejavnosti, ki jih izvajajo skozi življenje. Poleti živijo od 15 do 38 dni, spomladi in jeseni od 30 do 60 dni, pozimi pa povprečno 140 dni. Opazili so celo več kot 300 dni stare čebele. Matica, ki je mati vseh čebel, ali kraljica čebeljega panja, živi do 5 ali celo 6 let. In prav okoli matice se vrti še en pomemben dogodek v življenju čebelje družine – rojenje.
Večina rojev izleti prav v tem obdobju leta, maja in junija, prvi se lahko pojavijo že v aprilu, zadnji pa so lahko tudi v avgustu in zgodaj septembra. Čas rojenja pa je odvisen od vremena, čebelje paše in dinamike razvoja čebelje družine. Zakaj čebele rojijo? Dr. Janko Božič:
“Rojenje je način razmnoževanja čebeljih družin. Z rojenjem se družina razdvoji. Ko čebele izrojijo, se jim pridruži še čebelja matica in potem taka družina išče novo bivališče in ustvari novi dom. A ko roj izleti, nova matica v starem panju še ni izležena, izleže se pozneje. In če družina ostane močna, lahko tudi še ta roji. Tako da iz ene močne družine lahko izidejo dva ali trije roji, redko štirje. A samo prvi roj je s staro matico, ki lahko takoj zalega. Medtem ko se morajo nove, mlajše matice po rojenju in vzpostavitvi novega doma še oprašiti.”
Matica je sicer dvakrat večja od čebele, dolžina njenega telesa je do 30 mm, teža neoplojene matice je do 220 mg, oplojene pa do 325 mg. V 24 urah lahko matica položi tudi do 2.000 jajčec.
Čebelja družina v enem letu porabi približno 70 kg medu in od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Večina te hrane se porabi poleti, ko je razvoj čebelje družine najmočnejši. Dr. Janko Božič:
“En polet običajno lahko traja 2–3 minute, če ni predaleč. Lahko tudi dalj časa, če je paša oddaljena od 500 m do enega km. Let prazne čebele poteka s hitrostjo približno 10 km/h, za km razdalje v obe smeri tako porabi 10–12 minut.”
Ena od raziskav je pokazala, da je v populaciji 58 odstotkov čebel nabiralo samo nektar, 25 odstotkov samo pelod in 17 odstotkov oboje. Čebele se torej rade specializirajo za nabiranje enega ali drugega. Koliko cvetov obišče čebela z enim poletom, nam je povedal dolgoletni čebelar in promotor čebelarstva Franc Šivic:
“To je zelo odvisno od vrste. Ker nekatere medovite rastline imajo veliko medičine, druge zelo malo. Velja ocena, da mora za kg medu čebela štirikrat obkrožiti Zemljo.”
Skoraj osupljivo je tudi dejstvo, da čebele med seboj zelo uspešno komunicirajo. Kaj drugim čebelam sporočajo s premikanjem zadka ter kaj plesom v obliki osmice oz. kroga, izveste v posnetku pogovora Bojana Leskovca z dr. Jankom Božičem in čebelarjem Francem Šivicem.
Pogovor z direktorjem Radia Slovenija Mirkom Štularjem: "Podatki jasno kažejo, da je javni radio zaupanja vreden medij!"
Pogovarjali smo se z dvema zasebnima zdravnicama, ki sta na vrhuncu epidemije pri nas ponudili svojo pomoč »pro bono« svojim preobremenjenim kolegom tako v bolnišnici kot tudi v zdravstvenem domu. Svojo specialistično ginekološko ambulanto sta zaprli, tako kot se je zaprl večji del zdravstva in sledili sta pozivom – stopimo v krizi skupaj! Vendar kljub potrebam njune pomoči niso nikjer sprejeli. Obrnili sta se na desetine naslovov, klicali svoje kolege, se obrnili na ministrstvo, na zdravniško zbornico, na ZZZS, vse zaman. In kaj je bila ovira? Okorelost zdravstvenega sistema! Helena Lovinčič.
Pogovor z direktorjem Radia Slovenija Mirkom Štularjem: "Podatki jasno kažejo, da je javni radio zaupanja vreden medij!"
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Do konca meseca je podaljšano subvencioniranje čakanja na delo na domu; poleg tega lahko delodajalci zaprosijo za subvencijo skrajšanega delovnega časa. A vsakič znova se najdejo delodajalci, ki izkoriščajo sistem.
Junij na Prvem ob nedeljah popoldne na radijske valove vrača narodno-zabavno glasbo in oživlja projekt "Koncert iz naših krajev". Smo pa malo predrugačili ime in sicer v "Poletni koncerti iz naših krajev". V nedeljskem jutru, pred prvo od štirih oddaj, glasbeni urednik Tomaž Guček in voditelj oddaj Milan Krapež razmišljata o pomembnosti ohranjanja tovrstne glasbene tradicije.
Kakšne so razvojne možnosti kulturno-kreativnega sektorja? Ta v Sloveniji zaposluje sedem odstotkov delavcev, ki ustvarjajo nadpovprečno bruto dodano vrednost. Kulturno-kreativni sektor je v letu 2017 ustvaril skoraj tri milijarde prihodkov od prodaje oziroma 2,7 odstotka prihodkov celotnega slovenskega gospodarstva, kar je več od kemične industrije. V kolikšni meri je epidemija sektor že prizadela in kolikšna bo po ocenah ekonomistov v prihodnjih mesecih brezposelnost njegovega najranljivejšega dela – samozaposlenih in prekarnih delavcev? To so bila vprašanja, o katerih so razmišljali v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, kjer so predstavili prvo celovito statistično analizo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji ter raziskavo položaja delavcev v obdobju koronavirusne bolezni 19.
Ob današnjem svetovnem dnevu varstva okolja organizacija združenih narodov poziva k ohranjanju biodiverzitete. Slednje je tesno povezano z velikimi naravnimi katastrofami kot tudi z aktualno zdravstveno krizo zaradi pandemije koronavirusa, ki nas je opomnila, kako dragoceni so osnovni gradniki življenja: dostop do pitne vode in kvalitetne hrane, čist zrak, bogati in zdravi gozdovi, in kako pomembno je, da lahko naše ključne ekosisteme tudi zaščitimo pred uničujočimi posegi.
Projekti zbiranja starih hišnih imen že od leta 2009 potekajo na območju Gorenjske. Aktivnosti so delno financirane s strani Evropske unije preko programa LEADER in občin, cilj projekta, ki ga vodi Razvojna agencija Zgornje Gorenjske pa je izdelava čim bolj popolnega in strokovno utemeljenega nabora hišnih imen v izbranih naseljih vključenih občin .Do zdaj so v projektu raziskali že 350 naselij v 22 občinah in popisali več kot 11.500 imen . A projekt se , kljub temu, da je osnovna ciljna regija že raziskana , širi in trenutno že potekajo nove delavnice v nekaterih ob ljubljanskih občinah. Romana Erjavec.
Otroci se na nasilje odzivajo zelo različno. Mnogi so zelo prestrašeni, se zaprejo vase, umaknejo, pojasnjuje Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo:
Zveza društev slepih in slabovidnih obeležuje v letošnjem letu 100 let organiziranega delovanja slepih in slabovidnih v Sloveniji. V tem tednu, ki je že tradicionalno posvečen slepim in slabovidnim, so v Zvezi pripravili različne dejavnosti, da bi videče ozaveščali o potrebah in prilagoditvah slepih in slabovidnih ljudi in o njihovih težavah, s katerimi se srečujejo v vsakodnevnih situacijah. Prispevek Petre Medved.
Zaprte meje med državami so onemogočile družinske, gospodarske, politične, kulturne in druge stike. Ne preseneča, da so k njihovem odpiranju najglasneje pozivali prav Slovenci, ki živijo v sosednjih državah in imajo tesne čezmejne vezi. Predsednik društva koroških slovenskih pravnikov Rudi Vouk je Avstriji očital protekcionistično in protievropsko politiko. Zaprta meja pa bi, po njegovem, kršila tudi ustavno pravico slovenske narodne skupnosti. In kako komentira odprtje meje?
Za razliko od Benetk Firence ne živijo samo od turizma, toda škodo minulih mesecev kljub temu računajo v milijardah. Mesto ob Arnu lahko v teh dneh ponudi gostom ravno pravšnjo obljudenost – v tamkajšnjih muzejih pa nobene gneče. Niti v Uffizih, ki so jih odprli danes, na prvi dan sprostitve gibanja med italijanskimi deželami. Deželno mejo je prestopil tudi naš dopisnik Janko Petrovec.
Sogovorniki s treh kraških turističnih destinacij, ki so se nujnosti povezovanja turističnih ponudnikov začeli zavedati že pred časom in se pred štirimi leti povezali v »Trio kraških znamenitosti«: Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine, Borut Kokalj iz Parka Škocjanske jame in direktor Holdinga Kobilarna Lipica Matej Oset.
V Mladinsko klimatskem zdravilišču Rakitna imajo čredo štirih konj, s katerimi izvajajo pedagoške aktivnosti s konji, psihoterapijo in terapijo osebnostne rasti za otroke in mladostnike. Potek programa nam je opisala terapevtka Petra Markič:
V slovenskem hotelu, študentskem domu in kulturnem centru Korotan na Dunaju so za turiste uredili sobo lipicancev. Gre za širši projekt promocije slovenskega turizma v Avstriji, soba pa opominja tudi na skupno dediščino obeh držav.
Nastanek lipicanske pasme je tesno povezan s klasično dresuro. To je umetnost šolanja konj, ki razvija konjev naravni potencial in spodbuja harmoničen partnerski odnos med jahačem in konjem. Začetki klasične dresure konj segajo v antično Grčijo, ponoven vzpon je doživela v renesansi. Razvoj klasičnega dresurnega jahanja, kot ga v Evropi poznamo danes, pa je povezan z ustanovitvijo Španske jahalne šole na Dunaju leta 1565. »Španska« se imenuje zato, ker so v njej najprej uporabljali španske konje. Kmalu so jih zamenjali lipicanci iz Lipice, ki so se izkazali kot izjemno nadarjeni za visoko šolo klasičnega dresurnega jahanja. Obiskali smo trening v Kobilarni Lipici, kjer sta nam šolanje konj in jahačev predstavila glavni trener Ladislav Fabris in vodja vožnje vpreg Mitja Mahorčič.
Lipicance lahko zaradi toka zgodovine najdemo marsikje po Evropi. Prav tako z njimi povezane tradicije in znanja, zato je Slovenija marca letos v imenu osmih držav sekretariatu UNESCO-a v Parizu oddala večnacionalno nominacijo nesnovne dediščine »Tradicije reje lipicancev« za vpis na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Širok spekter kulturnih in družbenih praks, znanj in veščin, ustnih izročil, praznovanj in konjeniških športov, povezanih z rejo lipicancev, je Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo spodbudil k skupni nominaciji, koordinacijo vseh sodelujočih pa je prevzela Slovenija oz. naše Ministrstvo za kulturo. Pri pripravi nominacije so v imenu Slovenije sodelovali še predstavniki Kobilarne Lipica in Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge koordinatorja varstva nesnovne dediščine v Sloveniji.
Poimenovanji Lipica in lipicanec sta seveda povezani z lipo, drevesom, ki je – tako kot lipicanec – slovenski nacionalni simbol. Zgodovinski viri pravijo, da je bil v sredini 14. stoletja na območju sedanje kobilarne, v bližini vasi Lokev, priljubljen vinotoč, imenovan »Pri lipici«. Ta mala lipa je dala tedanji naselbini in pozneje kobilarni, kraj Lipica pa je dal ime lipicanski pasmi konj. Letos mineva 440 let od odločitve nadvojvode Karla, da za dvorno kobilarno Habsburžanov izbere prav Lipico na danes slovenskem Krasu. 19. maja leta 1580 je bila pogodba o prevzemu posesti tudi podpisana, še približno 200 let pa je trajalo, da so s križanjem različnih pasem nastali lipicanci. Ti so postali glavni akterji španske jahalne šole na Dunaju, skozi zgodovino pa so se širili tudi drugod po deželah habsburškega cesarstva. A Lipica ostaja izvorna kobilarna lipicancev, pravi mag. Janez Rus, pomočnik direktorja Kobilarne Lipica.
V Kobilarni Lipica letos pričakujejo okoli 30 žrebet. Nekaj več kot 20 jih je že na svetu. Andrejo Gradišar je v njihov vrtec popeljal vodja konjarjev Matjaž Tomšič.
Neveljaven email naslov