Za kilogram medu mora čebela preleteti razdaljo 4-kratnega obsega Zemlje

Čebele živijo v organizirani skupnosti, ki jo imenujemo družina. V enem panju je v času največjega razvoja lahko do 60.000 čebel delavk, ena matica in nekaj sto trotov. Slovenci smo zelo ponosni na kranjsko čebelo, z latinskim poimenovanjem Apis mellifera carnica. Kranjska sivka, kakor jo tudi imenujemo, je ta hip za italijansko čebelo druga najbolj razširjena vrsta medonosne čebele na svetu. O biologiji čebelje družine se je Bojan Leskovec pogovarjal z doktorjem Jankom Božičem z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorila sta tudi o tem, kako poteka razmnoževanje čebel oz. oploditev matice:

“Že Anton Janša je podrobno opisal, da gre matica večkrat iz panja in da se praši z več troti. To so posebna zbirališča, celi oblaki trotov. Ko pride matica, se zakadijo za njo, celi roji trotov letijo navzgor proti matici in ko se enemu trot uspe spariti, se ta roj razsipa, matica s trotom pa pada po zraku navzdol.”

Med čebelami delavkami v panju so naloge jasno določene in razdeljene, poudarja dr. Božič, a z možnimi odstopanji:

“Obstaja splošno pravilo, da tok dejavnosti poteka od čistilke, ki čisti celice, do tega, da krmi ličinke in matico, ko se ji razvijejo žleze. V nadaljevanju že lahko začnejo graditi satje, pripomorejo tudi k zorenju medu, nekatere se vključijo v stražo, druge pa imajo že orientacijske polete in začnejo pašno dejavnost. Te panjske dejavnosti trajajo do tri tedne, vendar je tu tudi precejšnja plastičnost. Lahko se kaj pohitri ali zakasni. Lahko se tudi zgodi, da se spet aktivirajo za določeno dejavnost.”

Življenjska doba čebel delavk variira od samo nekaj dni pa do skoraj enega leta. Odvisna je od sezone, količine hrane in dejavnosti, ki jih izvajajo skozi življenje. Poleti živijo od 15 do 38 dni, spomladi in jeseni od 30 do 60 dni, pozimi pa povprečno 140 dni. Opazili so celo več kot 300 dni stare čebele. Matica, ki je mati vseh čebel, ali kraljica čebeljega panja, živi do 5 ali celo 6 let. In prav okoli matice se vrti še en pomemben dogodek v življenju čebelje družine – rojenje.

Večina rojev izleti prav v tem obdobju leta, maja in junija, prvi se lahko pojavijo že v aprilu, zadnji pa so lahko tudi v avgustu in zgodaj septembra. Čas rojenja pa je odvisen od vremena, čebelje paše in dinamike razvoja čebelje družine. Zakaj čebele rojijo? Dr. Janko Božič:

“Rojenje je način razmnoževanja čebeljih družin. Z rojenjem se družina razdvoji. Ko čebele izrojijo, se jim pridruži še čebelja matica in potem taka družina išče novo bivališče in ustvari novi dom. A ko roj izleti, nova matica v starem panju še ni izležena, izleže se pozneje. In če družina ostane močna, lahko tudi še ta roji. Tako da iz ene močne družine lahko izidejo dva ali trije roji, redko štirje. A samo prvi roj je s staro matico, ki lahko takoj zalega. Medtem ko se morajo nove, mlajše matice po rojenju in vzpostavitvi novega doma še oprašiti.”

Matica je sicer dvakrat večja od čebele, dolžina njenega telesa je do 30 mm, teža neoplojene matice je do 220 mg, oplojene pa do 325 mg. V 24 urah lahko matica položi tudi do 2.000 jajčec.

Čebelja družina v enem letu porabi približno 70 kg medu in od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Večina te hrane se porabi poleti, ko je razvoj čebelje družine najmočnejši. Dr. Janko Božič:

“En polet običajno lahko traja 2–3 minute, če ni predaleč. Lahko tudi dalj časa, če je paša oddaljena od 500 m do enega km. Let prazne čebele poteka s hitrostjo približno 10 km/h, za km razdalje v obe smeri tako porabi 10–12 minut.”

Ena od raziskav je pokazala, da je v populaciji 58 odstotkov čebel nabiralo samo nektar, 25 odstotkov samo pelod in 17 odstotkov oboje. Čebele se torej rade specializirajo za nabiranje enega ali drugega. Koliko cvetov obišče čebela z enim poletom, nam je povedal dolgoletni čebelar in promotor čebelarstva Franc Šivic:

“To je zelo odvisno od vrste. Ker nekatere medovite rastline imajo veliko medičine, druge zelo malo. Velja ocena, da mora za kg medu čebela štirikrat obkrožiti Zemljo.”

Skoraj osupljivo je tudi dejstvo, da čebele med seboj zelo uspešno komunicirajo. Kaj drugim čebelam sporočajo s premikanjem zadka ter kaj plesom v obliki osmice oz. kroga, izveste v posnetku pogovora Bojana Leskovca z dr. Jankom Božičem in čebelarjem Francem Šivicem.