Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za kilogram medu mora čebela preleteti razdaljo 4-kratnega obsega Zemlje
Čebele živijo v organizirani skupnosti, ki jo imenujemo družina. V enem panju je v času največjega razvoja lahko do 60.000 čebel delavk, ena matica in nekaj sto trotov. Slovenci smo zelo ponosni na kranjsko čebelo, z latinskim poimenovanjem Apis mellifera carnica. Kranjska sivka, kakor jo tudi imenujemo, je ta hip za italijansko čebelo druga najbolj razširjena vrsta medonosne čebele na svetu. O biologiji čebelje družine se je Bojan Leskovec pogovarjal z doktorjem Jankom Božičem z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorila sta tudi o tem, kako poteka razmnoževanje čebel oz. oploditev matice:
“Že Anton Janša je podrobno opisal, da gre matica večkrat iz panja in da se praši z več troti. To so posebna zbirališča, celi oblaki trotov. Ko pride matica, se zakadijo za njo, celi roji trotov letijo navzgor proti matici in ko se enemu trot uspe spariti, se ta roj razsipa, matica s trotom pa pada po zraku navzdol.”
Med čebelami delavkami v panju so naloge jasno določene in razdeljene, poudarja dr. Božič, a z možnimi odstopanji:
“Obstaja splošno pravilo, da tok dejavnosti poteka od čistilke, ki čisti celice, do tega, da krmi ličinke in matico, ko se ji razvijejo žleze. V nadaljevanju že lahko začnejo graditi satje, pripomorejo tudi k zorenju medu, nekatere se vključijo v stražo, druge pa imajo že orientacijske polete in začnejo pašno dejavnost. Te panjske dejavnosti trajajo do tri tedne, vendar je tu tudi precejšnja plastičnost. Lahko se kaj pohitri ali zakasni. Lahko se tudi zgodi, da se spet aktivirajo za določeno dejavnost.”
Življenjska doba čebel delavk variira od samo nekaj dni pa do skoraj enega leta. Odvisna je od sezone, količine hrane in dejavnosti, ki jih izvajajo skozi življenje. Poleti živijo od 15 do 38 dni, spomladi in jeseni od 30 do 60 dni, pozimi pa povprečno 140 dni. Opazili so celo več kot 300 dni stare čebele. Matica, ki je mati vseh čebel, ali kraljica čebeljega panja, živi do 5 ali celo 6 let. In prav okoli matice se vrti še en pomemben dogodek v življenju čebelje družine – rojenje.
Večina rojev izleti prav v tem obdobju leta, maja in junija, prvi se lahko pojavijo že v aprilu, zadnji pa so lahko tudi v avgustu in zgodaj septembra. Čas rojenja pa je odvisen od vremena, čebelje paše in dinamike razvoja čebelje družine. Zakaj čebele rojijo? Dr. Janko Božič:
“Rojenje je način razmnoževanja čebeljih družin. Z rojenjem se družina razdvoji. Ko čebele izrojijo, se jim pridruži še čebelja matica in potem taka družina išče novo bivališče in ustvari novi dom. A ko roj izleti, nova matica v starem panju še ni izležena, izleže se pozneje. In če družina ostane močna, lahko tudi še ta roji. Tako da iz ene močne družine lahko izidejo dva ali trije roji, redko štirje. A samo prvi roj je s staro matico, ki lahko takoj zalega. Medtem ko se morajo nove, mlajše matice po rojenju in vzpostavitvi novega doma še oprašiti.”
Matica je sicer dvakrat večja od čebele, dolžina njenega telesa je do 30 mm, teža neoplojene matice je do 220 mg, oplojene pa do 325 mg. V 24 urah lahko matica položi tudi do 2.000 jajčec.
Čebelja družina v enem letu porabi približno 70 kg medu in od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Večina te hrane se porabi poleti, ko je razvoj čebelje družine najmočnejši. Dr. Janko Božič:
“En polet običajno lahko traja 2–3 minute, če ni predaleč. Lahko tudi dalj časa, če je paša oddaljena od 500 m do enega km. Let prazne čebele poteka s hitrostjo približno 10 km/h, za km razdalje v obe smeri tako porabi 10–12 minut.”
Ena od raziskav je pokazala, da je v populaciji 58 odstotkov čebel nabiralo samo nektar, 25 odstotkov samo pelod in 17 odstotkov oboje. Čebele se torej rade specializirajo za nabiranje enega ali drugega. Koliko cvetov obišče čebela z enim poletom, nam je povedal dolgoletni čebelar in promotor čebelarstva Franc Šivic:
“To je zelo odvisno od vrste. Ker nekatere medovite rastline imajo veliko medičine, druge zelo malo. Velja ocena, da mora za kg medu čebela štirikrat obkrožiti Zemljo.”
Skoraj osupljivo je tudi dejstvo, da čebele med seboj zelo uspešno komunicirajo. Kaj drugim čebelam sporočajo s premikanjem zadka ter kaj plesom v obliki osmice oz. kroga, izveste v posnetku pogovora Bojana Leskovca z dr. Jankom Božičem in čebelarjem Francem Šivicem.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za kilogram medu mora čebela preleteti razdaljo 4-kratnega obsega Zemlje
Čebele živijo v organizirani skupnosti, ki jo imenujemo družina. V enem panju je v času največjega razvoja lahko do 60.000 čebel delavk, ena matica in nekaj sto trotov. Slovenci smo zelo ponosni na kranjsko čebelo, z latinskim poimenovanjem Apis mellifera carnica. Kranjska sivka, kakor jo tudi imenujemo, je ta hip za italijansko čebelo druga najbolj razširjena vrsta medonosne čebele na svetu. O biologiji čebelje družine se je Bojan Leskovec pogovarjal z doktorjem Jankom Božičem z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorila sta tudi o tem, kako poteka razmnoževanje čebel oz. oploditev matice:
“Že Anton Janša je podrobno opisal, da gre matica večkrat iz panja in da se praši z več troti. To so posebna zbirališča, celi oblaki trotov. Ko pride matica, se zakadijo za njo, celi roji trotov letijo navzgor proti matici in ko se enemu trot uspe spariti, se ta roj razsipa, matica s trotom pa pada po zraku navzdol.”
Med čebelami delavkami v panju so naloge jasno določene in razdeljene, poudarja dr. Božič, a z možnimi odstopanji:
“Obstaja splošno pravilo, da tok dejavnosti poteka od čistilke, ki čisti celice, do tega, da krmi ličinke in matico, ko se ji razvijejo žleze. V nadaljevanju že lahko začnejo graditi satje, pripomorejo tudi k zorenju medu, nekatere se vključijo v stražo, druge pa imajo že orientacijske polete in začnejo pašno dejavnost. Te panjske dejavnosti trajajo do tri tedne, vendar je tu tudi precejšnja plastičnost. Lahko se kaj pohitri ali zakasni. Lahko se tudi zgodi, da se spet aktivirajo za določeno dejavnost.”
Življenjska doba čebel delavk variira od samo nekaj dni pa do skoraj enega leta. Odvisna je od sezone, količine hrane in dejavnosti, ki jih izvajajo skozi življenje. Poleti živijo od 15 do 38 dni, spomladi in jeseni od 30 do 60 dni, pozimi pa povprečno 140 dni. Opazili so celo več kot 300 dni stare čebele. Matica, ki je mati vseh čebel, ali kraljica čebeljega panja, živi do 5 ali celo 6 let. In prav okoli matice se vrti še en pomemben dogodek v življenju čebelje družine – rojenje.
Večina rojev izleti prav v tem obdobju leta, maja in junija, prvi se lahko pojavijo že v aprilu, zadnji pa so lahko tudi v avgustu in zgodaj septembra. Čas rojenja pa je odvisen od vremena, čebelje paše in dinamike razvoja čebelje družine. Zakaj čebele rojijo? Dr. Janko Božič:
“Rojenje je način razmnoževanja čebeljih družin. Z rojenjem se družina razdvoji. Ko čebele izrojijo, se jim pridruži še čebelja matica in potem taka družina išče novo bivališče in ustvari novi dom. A ko roj izleti, nova matica v starem panju še ni izležena, izleže se pozneje. In če družina ostane močna, lahko tudi še ta roji. Tako da iz ene močne družine lahko izidejo dva ali trije roji, redko štirje. A samo prvi roj je s staro matico, ki lahko takoj zalega. Medtem ko se morajo nove, mlajše matice po rojenju in vzpostavitvi novega doma še oprašiti.”
Matica je sicer dvakrat večja od čebele, dolžina njenega telesa je do 30 mm, teža neoplojene matice je do 220 mg, oplojene pa do 325 mg. V 24 urah lahko matica položi tudi do 2.000 jajčec.
Čebelja družina v enem letu porabi približno 70 kg medu in od 20 do 30 kg cvetnega prahu. Večina te hrane se porabi poleti, ko je razvoj čebelje družine najmočnejši. Dr. Janko Božič:
“En polet običajno lahko traja 2–3 minute, če ni predaleč. Lahko tudi dalj časa, če je paša oddaljena od 500 m do enega km. Let prazne čebele poteka s hitrostjo približno 10 km/h, za km razdalje v obe smeri tako porabi 10–12 minut.”
Ena od raziskav je pokazala, da je v populaciji 58 odstotkov čebel nabiralo samo nektar, 25 odstotkov samo pelod in 17 odstotkov oboje. Čebele se torej rade specializirajo za nabiranje enega ali drugega. Koliko cvetov obišče čebela z enim poletom, nam je povedal dolgoletni čebelar in promotor čebelarstva Franc Šivic:
“To je zelo odvisno od vrste. Ker nekatere medovite rastline imajo veliko medičine, druge zelo malo. Velja ocena, da mora za kg medu čebela štirikrat obkrožiti Zemljo.”
Skoraj osupljivo je tudi dejstvo, da čebele med seboj zelo uspešno komunicirajo. Kaj drugim čebelam sporočajo s premikanjem zadka ter kaj plesom v obliki osmice oz. kroga, izveste v posnetku pogovora Bojana Leskovca z dr. Jankom Božičem in čebelarjem Francem Šivicem.
Praznično oddajo namenjamo slovenskemu jeziku kot enemu temeljnih gradnikov naše nacionalne identitete skozi čas in še posebej v zdajšnjem globaliziranem času. O tem razmišljata katoliški duhovnik, pisatelj, publicist in raziskovalec, tudi doktor znanosti s področja slovenske književnosti, pater Karel Gržan in eden vodilnih slovenskih jezikoslovcev današnjega časa, profesor, raziskovalec, publicist in pesnik dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Z njima se je pogovarjal Tone Petelinšek.
Kmalu bomo vstopili v mesec, ki ga v Turizmu Ljubljana označujejo kot najbolj kulinaričnega. Vrača se namreč festival November Gourmet Ljubljana, ki se začenja 2. novembra. Organizatorji želijo tako domačim kot tujim turistom prikazati različne gastronomske podobe naše prestolnice. Festival – že 6. po vrsti – se letos osredotoča na ženske v kulinariki, tudi zaradi največjega ženskega športnega dogodka v zgodovini Slovenije, tj. evropskega prvenstva v rokometu za ženske, ki bo istočasno kot festival. Več pa v prispevku Tine Lamovšek.
31. oktober je bil za svetovni dan varčevanja določen na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu v Italiji leta 1924. Glavni cilj kongresa je bil spodbuditi prebivalstvo k varčevanju, zlasti v obliki vlog na računih v bankah in hranilnicah. Posameznik se skozi življenje srečuje s številnimi izzivi. Odvisen je od svojih dejanj pa tudi od stanja v družbi. Vse dobrine so se podražile, negotova je bližnja prihodnost. Kam torej z zasluženim denarjem? Ga plemenititi, pustiti na računu ali je potrebno biti v teh divjih časih še bolj varčen? Več o tem v pogovoru s strokovnjakinjo za osebne finance, Ano Vezovišek.
Štiri leta po predlogu Evropske komisije, po katerem bi v EU odpravili premikanje ure dvakrat na leto, članice pa bi se odločile, kateri čas želijo uveljaviti, smo tudi v Sloveniji znova prešli na zimski čas. Kot kaže, pa bomo uro premikali vsaj še naslednjih nekaj let, objava v uradnem listu EU kaže, da vsaj do leta 2026. Kako premikanje ure vpliva na naše zdravje in higieno spanja, se je Cirila Štuber pogovarjala z dr. Lejo Dolenc Grošelj, vodjo Centra za motnje spanja odraslih na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana.
Po včerajšnjem napadu na Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec, se vrstijo odzivi. Premier Robert Golob je napovedal vojno sovražnemu govoru, pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan pa pravi, da za nasilje niso odgovorni samo napadalci, ampak tudi tisti, ki širijo sovražni govor. Strokovnjaki dodajajo, da se napadi stopnjujejo, ko jih s sovražnim govorom legitimirajo javne osebnosti.
Veliko diplomatskih aktivnosti je danes povezanih z Ukrajino: v Berlinu se danes začenja konferenca o povojni obnovi Ukrajine. V Zagrebu poteka prvi parlamentarni vrh Krimske platforme, ustanovljene pred letom dni. Udeležence je že nagovorila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi, pa seveda ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski prek spleta. Konference se udeležuje tudi slovenska delegacija, ki jo bo zastopala predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.
Gosta povolilne oddaje sta bila Samo Uhan in Ana Bojinović Fenko, z voditeljico Jolando Lebar sta analizirala rezultate prvega kroga predsedniških volitev. Razpravljali so o zmagovalcih in poražencih prvega kroga, slišali smo reportaže s terena in oglašanja iz volilnih štabov ter predelali morebitne scenarije drugega kroga.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
V Unescov program Človek in biosfera so v Sloveniji uvrščena štiri območja, Julijske Alpe, Kras, Kozjansko in Obsotelje ter Mura. Letos prvič skupaj praznujejo dan biosfernih območij, ki ga je Unesco razglasil ob svoji 50-letnici. S široko zasnovanim praznovanjem želijo prebivalce biosfernih območjih in slovensko javnost opozoriti na pomen globalnega programa Človek in biosfera, predstaviti svoje aktivnosti in spregovoriti o svojih vrednotah. Slovenska biosferna območja so odličen primer prakse odgovornega upravljanja z okoljem, v katerem je v ospredju človek. Kozjansko in Obsotelje sta bila v mednarodno mrežo biosfernih območij Unescovega programa Človek in biosfera sprejeta leta 2010.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Medčloveške razlike v vrednotah, ki smo jih ponotranjili skozi življenje, niso posledica razumske odločitve, pač pa prej življenjskih izkušenj, vzgoje in odziva osebnosti na vse to. Delovnost, natančnost, kakovost in kvantiteta, ki ju dosegamo pri svojem delu so vrednote, ki si jih želi od svojih zaposlenih vsak delodajalec. Pravičnost, poštenost in prilagodljivost pa so vrednote, ki bi si jih želeli pri nadrejenih. O tem se je Cirila Štuber pogovarjala z Zinko Kosec iz akademije Akcija.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Ob jutrišnjem evropskem dnevu gluhoslepih, ki ga zaznamujemo od leta 2018 na pobudo Evropske zveze gluhoslepih, si ljudje z gluhoslepoto želijo, da bi bili slišani in da bi družba prepoznala njihove potrebe in sposobnosti. O tem, s kakšnimi izzivi se spoprijemajo ljudje z gluhoslepoto in kaj je bilo narejeno po lanskem vpisu jezika gluhoslepih v Ustavo, se je Petra Medved pogovarjala s sekretarko Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN doktorico Simono Gerenčer.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Mineva 10 let od začetka akcije Reši življenje, s katero je DARS v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščati voznike o pomenu vzpostavitve reševalnega pasu ob zastôju na avtocesti. Prizadevanja so obrodila sadove, med drugim tudi spremembo prometne zakonodaje. Zavod Reševalni pas, ki se je akciji pridružil kasneje, pa je pred dnevi od Evropske komisije dobil celo posebno nagrado za ozaveščanje.
Neveljaven email naslov