Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah, enega najbolj sprejetih in ratificiranih dokumentov na svetu. Konvencija je prinesla trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic, ki so marsikje izboljšala življenjske pogoje, v katerih živijo otroci. A ne povsod in ne za vsakogar. Ali je Slovenija prijazna za vsakega otroka, so se vprašali tudi sodelujoči na posvetu v Državnem svetu, kjer so obletnico sprejema Konvencije o otrokovih pravicah obeležili tako, da so poudarili izzive, ki ostajajo.
Izzivi še vedno ostajajo: revščina, nasilje, pravosodni postopki in dostopnost do zdravstvenih storitev
Letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah, enega najbolj sprejetih in ratificiranih dokumentov na svetu. Konvencija je prinesla trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic, ki so marsikje izboljšala življenjske pogoje, v katerih živijo otroci. A ne povsod in ne za vsakogar. Ali je Slovenija prijazna za vsakega otroka, so se vprašali tudi sodelujoči na posvetu v Državnem svetu, ki sta ga organizirala Unicef Slovenije in Ministrtsvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Na področju otrokovih pravic ostajajo izzivi, ki nam jih v 30 letih še ni uspelo odpraviti, pojavljajo se tudi novi – na primer pravice otrok v digitalen okolju in spletno nasilje. Po besedah dr. Darje Zaviršek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani najslabše za otrokov razvoj vplivajo 3 dejavniki:
“To so revščina, izkušnje zlorab, nasilja in izolacija. Pri nas bi lahko rekli, da ni tako slabo, kot bi lahko bilo, pa tudi ni tako dobro, kot bi lahko bilo.”
Otroci so predolgo vpeti v sodne postopke, tudi v ločitvenih postopkih so žrtve pritiska staršev, ne starši ne otroci pa nimajo zagotovljene hitre strokovne pomoči – dostopa do kliničnega psihologa ali psihiatra, pravi dr. Mateja Končina Peternel z Vrhovnega sodišča RS.
“V tem trenutku je v Sloveniji problem, da teh strokovnjakov ni dovolj. Otroci, ki so v stiski, čakajo več kot leto dni, približno leto in pol, za prvi sprejem na brezplačno obravnavo in mislim, da je to nevzdržno.”
Dostopnost do zdravstvenih storitev je težava, na katero opozarjajo strokovnjaki v vsej Evropi, posebno občutljivo skupino v Sloveniji predstavljajo tudi otroci migrantov, zagotavljanje njihovih pravic pa je prevečkrat ujeto v razvnete politične razprave. Korak nazaj smo naredili tudi na področju rasizma in diskriminacije, pravi mag. Ružica Boškić z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
“Recimo Romi in Sinti – njihov položaj se rešuje izjemno počasi. Otroci z različnimi osebnimi okoliščinami še vedno ostajajo ob strani.”
Darja Zaviršek zato pravi, da ko v Sloveniji govorimo o otrocih, mislimo na bele, neovirane, nehendikepirane otroke, na otroke, ki so pripadniki večinskih socialnih struktur, iz uvida pa nam lahko uidejo pripadniki manjšinskih, socialno šibkejših skupin in otroci z ovirami.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah, enega najbolj sprejetih in ratificiranih dokumentov na svetu. Konvencija je prinesla trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic, ki so marsikje izboljšala življenjske pogoje, v katerih živijo otroci. A ne povsod in ne za vsakogar. Ali je Slovenija prijazna za vsakega otroka, so se vprašali tudi sodelujoči na posvetu v Državnem svetu, kjer so obletnico sprejema Konvencije o otrokovih pravicah obeležili tako, da so poudarili izzive, ki ostajajo.
Izzivi še vedno ostajajo: revščina, nasilje, pravosodni postopki in dostopnost do zdravstvenih storitev
Letos mineva 30 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah, enega najbolj sprejetih in ratificiranih dokumentov na svetu. Konvencija je prinesla trdne temelje in jasna merila spoštovanja otrokovih pravic, ki so marsikje izboljšala življenjske pogoje, v katerih živijo otroci. A ne povsod in ne za vsakogar. Ali je Slovenija prijazna za vsakega otroka, so se vprašali tudi sodelujoči na posvetu v Državnem svetu, ki sta ga organizirala Unicef Slovenije in Ministrtsvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Na področju otrokovih pravic ostajajo izzivi, ki nam jih v 30 letih še ni uspelo odpraviti, pojavljajo se tudi novi – na primer pravice otrok v digitalen okolju in spletno nasilje. Po besedah dr. Darje Zaviršek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani najslabše za otrokov razvoj vplivajo 3 dejavniki:
“To so revščina, izkušnje zlorab, nasilja in izolacija. Pri nas bi lahko rekli, da ni tako slabo, kot bi lahko bilo, pa tudi ni tako dobro, kot bi lahko bilo.”
Otroci so predolgo vpeti v sodne postopke, tudi v ločitvenih postopkih so žrtve pritiska staršev, ne starši ne otroci pa nimajo zagotovljene hitre strokovne pomoči – dostopa do kliničnega psihologa ali psihiatra, pravi dr. Mateja Končina Peternel z Vrhovnega sodišča RS.
“V tem trenutku je v Sloveniji problem, da teh strokovnjakov ni dovolj. Otroci, ki so v stiski, čakajo več kot leto dni, približno leto in pol, za prvi sprejem na brezplačno obravnavo in mislim, da je to nevzdržno.”
Dostopnost do zdravstvenih storitev je težava, na katero opozarjajo strokovnjaki v vsej Evropi, posebno občutljivo skupino v Sloveniji predstavljajo tudi otroci migrantov, zagotavljanje njihovih pravic pa je prevečkrat ujeto v razvnete politične razprave. Korak nazaj smo naredili tudi na področju rasizma in diskriminacije, pravi mag. Ružica Boškić z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
“Recimo Romi in Sinti – njihov položaj se rešuje izjemno počasi. Otroci z različnimi osebnimi okoliščinami še vedno ostajajo ob strani.”
Darja Zaviršek zato pravi, da ko v Sloveniji govorimo o otrocih, mislimo na bele, neovirane, nehendikepirane otroke, na otroke, ki so pripadniki večinskih socialnih struktur, iz uvida pa nam lahko uidejo pripadniki manjšinskih, socialno šibkejših skupin in otroci z ovirami.
Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Neveljaven email naslov