Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnji Znanstival je že enajsti povrsti. To je festival dogodivščin; pravi praznik znanja in znanosti, pa tudi Hiše eksperimentov, ki festival pripravlja. Z njim želijo spodbuditi radovednost, ustvarjalnost in pa kritično razmišljanje. En od idejnih očetov prireditve dr. Miha Kos pritrjuje, da moramo spremljati svet okrog sebe in si ustvariti svojo sliko, svoje mnenje.
Foto: Iztok Konc
Znanstival vabi z drznimi eksperimenti in doživetji, znanstvenimi šovi, delavnicami, zanimivimi predavanji
Letošnji Znanstival je že enajsti po vrsti. To je festival dogodivščin; pravi praznik znanja in znanosti, pa tudi Hiše eksperimentov, ki festival pripravlja. Z njim želijo spodbuditi radovednost, ustvarjalnost in pa kritično razmišljanje. Eden od idejnih očetov prireditve dr. Miha Kos pritrjuje, da moramo spremljati svet okrog sebe in si ustvariti svojo sliko, svoje mnenje.
Ali spadate med radovedne in svet okrog sebe spremljate z odprtimi očmi? Ali vas zanima znanost? Ali radi raziskujete in se preizkušate? Če ste vsaj na eno od teh vprašanj odgovorili pritrdilno, je Znanstival kot pisan na vašo kožo.
Rada imam znanost in rada delam poskuse. Doma imam mikroskop. – učenka iz OŠ Tišina
Zanima me vesolje; matematika, fizika, naravoslovni predmeti. – devetošolec Blaž iz Ljubljane
Ime mi je Anna in prihajam iz Znanstvenega parka Carasso v Izraelu. Naša skupina bo izvedla zvočni eksperiment. Prikazali bomo, kako zvok nastane, kako ga ljudje slišimo z ušesi in razumemo z možgani. Z znanostjo se zabavamo in sporazumevamo.
Lani se je Znanstivala udeležilo približno 35.000 ljudi, od najmlajših do najstarejših. Letos si organizatorji obetajo prav tak, če ne še večji obisk. Na ljubljanske trge, ulice in mostove od petka, 31. maja, do nedelje, 2. junija, vabijo z drznimi doživetji in eksperimenti, znanstvenimi šovi, raziskovalnimi delavnicami, zanimivimi predavanji. Jajčkologija, plinologija, zobologija, znanstvena pravljica, busologija – to so le nekateri od več kot sto dogodkov, ki so jih pripravili. Program: http://www.znanstival.si/
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Letošnji Znanstival je že enajsti povrsti. To je festival dogodivščin; pravi praznik znanja in znanosti, pa tudi Hiše eksperimentov, ki festival pripravlja. Z njim želijo spodbuditi radovednost, ustvarjalnost in pa kritično razmišljanje. En od idejnih očetov prireditve dr. Miha Kos pritrjuje, da moramo spremljati svet okrog sebe in si ustvariti svojo sliko, svoje mnenje.
Foto: Iztok Konc
Znanstival vabi z drznimi eksperimenti in doživetji, znanstvenimi šovi, delavnicami, zanimivimi predavanji
Letošnji Znanstival je že enajsti po vrsti. To je festival dogodivščin; pravi praznik znanja in znanosti, pa tudi Hiše eksperimentov, ki festival pripravlja. Z njim želijo spodbuditi radovednost, ustvarjalnost in pa kritično razmišljanje. Eden od idejnih očetov prireditve dr. Miha Kos pritrjuje, da moramo spremljati svet okrog sebe in si ustvariti svojo sliko, svoje mnenje.
Ali spadate med radovedne in svet okrog sebe spremljate z odprtimi očmi? Ali vas zanima znanost? Ali radi raziskujete in se preizkušate? Če ste vsaj na eno od teh vprašanj odgovorili pritrdilno, je Znanstival kot pisan na vašo kožo.
Rada imam znanost in rada delam poskuse. Doma imam mikroskop. – učenka iz OŠ Tišina
Zanima me vesolje; matematika, fizika, naravoslovni predmeti. – devetošolec Blaž iz Ljubljane
Ime mi je Anna in prihajam iz Znanstvenega parka Carasso v Izraelu. Naša skupina bo izvedla zvočni eksperiment. Prikazali bomo, kako zvok nastane, kako ga ljudje slišimo z ušesi in razumemo z možgani. Z znanostjo se zabavamo in sporazumevamo.
Lani se je Znanstivala udeležilo približno 35.000 ljudi, od najmlajših do najstarejših. Letos si organizatorji obetajo prav tak, če ne še večji obisk. Na ljubljanske trge, ulice in mostove od petka, 31. maja, do nedelje, 2. junija, vabijo z drznimi doživetji in eksperimenti, znanstvenimi šovi, raziskovalnimi delavnicami, zanimivimi predavanji. Jajčkologija, plinologija, zobologija, znanstvena pravljica, busologija – to so le nekateri od več kot sto dogodkov, ki so jih pripravili. Program: http://www.znanstival.si/
Varstveno-delovni centri so bili konec leta soočeni z nerealnimi proračunskimi izhodišči za leto 2024. Direktorica VDC Zasavje Špela Režun pravi, da bodo morali VDC-ji glede na podana izhodišča stroške storitev in materiala za svojo temeljno dejavnost znižati za okoli 80 odstotkov glede na pogodbo preteklega leta, kar bo ogrozilo njihov obstoj. Ministrstvo za solidarno prihodnost na drugi strani zatrjuje, da potekajo pogovori glede prerazporeditve sredstev znotraj proračunskih postavk.
Jezik je odraz življenja. Skozi besede lahko sledimo tako dogajanju v sedanjosti kakor tudi v preteklosti. Akcija za besedo leta naj bi odražala pomembne in vznemirljive dogodke preteklega leta. Da so lanske poplave bile resnično največje, kaže tudi rezultat glasovanja. Na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je danes zaključilo glasovanje za 11 finalistk. Glasovati je bilo mogoče za besede: bralna pismenost, draginja, gentrifikacija, nevihtna celica, nutrija, osebni zdravnik, štempljanje, ujma, UI - kratico za umetno inteligenco, vojno in besedo zal (zau). O rezultatih glasovanja se je s predsednico komisije Simono Klemenčič pogovarjal Aleksander Čobec.
Dvig vode v jamah, ki imajo aktivni vodni tok, sploh ni nenavaden pojav. Na Inštitutu za raziskovanje Krasa, ki v jamah izvaja hidrološke meritve glede na opravljene meritve povedo, da je dvorana, kjer so bili bivakirali ujeti, varna, saj je še nikoli ni zajela voda. Toda eno so turistične jame, kjer je vodni tok raziskan, drugo pa jamarsko raziskovanje, kjer nenadno naraščanje vode, tudi po več deset metrov, ali celo vodni slapovi v breznih, niso nič presenetljivega.
Slovenci slovimo po tem, da radi hodimo v naravo, v hribe in gore. No, med obiskovalci je tudi veliko tujcev. Kdaj pa kdaj se najde kdo, ki so mu naši vršaci še posebno pri srcu. Tudi planinski domovi, koče in bivaki. Vseh 177, ki jih upravljajo planinska društva, je obiskal hrvaški pohodnik in alpinist Tomislav Majnarić. Uspeh, za katerega je potreboval sedem let, je vse od osamosvojitve Slovenije naprej uspelo doseči še devetim tujcem.
Od včerajšnjega popoldneva je v Križni jami v občini Cerknica ujetih pet oseb, dva vodnika in trije obiskovalci, vsi odrasli člani iste družine, saj je voda zaradi obilnih padavin zalila dva podzemna sifona in jim preprečila umik iz podzemlja. Do ujetih je pred dobro uro po prvi nočni akciji vnovič odšla ekipa jamarjev reševalcev-potapljačev, da jih oskrbi s hrano, zdravili in drugimi pripomočki. Iz jame se bo vrnila predvidoma v šestih urah, tedaj pa bo tudi več znanega o najnovejših razmerah v jami in stanju ujetih, ki je po dozdajšnjih informacijah dobro. Reševalno akcijo spremlja Marko Škrlj.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je konec lanskega leta na Brdu pri Kranju prvič v svojem mandatu slovesno podelila 20 najvišjih državnih odlikovanj in med nagrajenci so bili tudi tržaški Slovenec Samo Pahor, ki je dobil medaljo za zasluge za vztrajno prizadevanje pri priznavanju pravic Slovencev v Italiji, dr. Peter Gstettner, odlikovan za dosežke na področju manjšinskega šolstva in kulture ter za zavzemanje za reševanje problematike koroških Slovencev, ter trije porabski Slovenci.
Vse leto smo se zelo intenzivno pogovarjali o vplivu razvoja umetne inteligence na številne vidike dela in življenja. Poslušali smo svarila o tem, da predstavlja veliko nevarnost in utegne biti usodna za človeštvo, različne strokovnjakinje in strokovnjaki pa so opozorili, da imamo težave z orodji umetne inteligence že danes. Datafikacija in avtomatizacija na številnih področjih ne odpravljata pristranskosti in napak, temveč jih le še poglabljata. Kaj pa četrta veja oblasti? Kako razmišljati o uporabi generativne umetne inteligence na področju medijev in novinarstva? O tem se je Urška Henigman pogovarjala s Katharino Schell, namestnico odgovorne urednice pri avstrijski tiskovni agenciji APA, kjer je odgovorna tudi za digitalne strategije in inovacije.
Prvega januarja si zaželimo veliko sreče in zdravja, pa tudi zadovoljstva in uspehov polno novo leto. Za novo leto si pogosto zastavimo zaobljube, kaj vse bomo delali drugače, spremenili navade, spremenili odnose, odnos do sebe, odnos do drugih. Psihoterapevt Martin Lisec je logoterapevt, mediator, trener mediatorjev in predavatelj, ustanovitelj in direktor Inštituta Stopinje.
Čas je naš neskončni sopotnik, ki nam omogoča, da rastemo, da se učimo in da ustvarjamo svojo edinstveno zgodbo. Ta čarobna dimenzija ne nosi le letnic na koledarju in ni le številka na uri, temveč je nenehno prepletanje trenutkov, ki oblikujejo naše življenje. Čas ni le kronološka enota, temveč kompleksen mozaik izkušenj, ki oblikuje našo identiteto. Njegova posebnost se skriva v sposobnosti, da oblikuje spomine, da celi rane in da odpira vrata novim priložnostim.
V Ljubljani in okoliških krajih se je zbralo več tisoč mladih kristjanov iz različnih krščanskih cerkva iz 48-ih držav; udeležujejo se petdnevnega 46. Evropskega srečanja mladih, ki ga Taizejska ekumenska skupnost v sodelovanju z lokalnimi krščanskimi cerkvami vsako leto pripravi v katerem izmed evropskih mest. Mladi romarji stari od 18. do 35. leta so v naše glavno mesto v domove gostiteljev prišli včeraj. Dopoldneve preživljajo v župnijah gostiteljicah, zberejo se na jutranji molitvi, potem sledi pogovor o različnih temah, nato pa se jih večina z javnim prevozom odpravi v središče naše prestolnice na skupne molitve v cerkvah, ne le katoliških.
Med sistemskimi spremembami, ki so zaznamovale leto 2023 in bodo zaznamovale tudi leto 2024 na področju sociale, so prenavljanje Zakona o osebni asistenci, ki ga trenutno na ministrstvu še popravljajo, saj so tekom javne razprave nanj dobili veliko pripomb, vzpostavljanje Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki razburja predvsem zaradi pomanjkanja kadra, in pravica do oskrbovalskega dopusta, ki ga od novembra dalje omogoča Zakon o delovnih razmerjih. Več pa Eva Lipovšek.
Na infekcijskih oddelkih slovenskih bolnišnic zdravijo vedno več bolnikov, ki so okuženi z novim koronavirusom. Sicer smo pri nas zaznali že tudi gripo, med otroci pa kroži predvsem respiratorni sincicijski virus (RSV). Glede sezonskih okužb sicer ne odstopamo od sosednjih in drugih evropskih držav. Izstopa pa Hrvaška – in to po številu primerov oslovskega kašlja. Do prejšnjega petka (22.12.23) so zabeležili že 3805 primerov – in to v vseh starostnih skupinah. Tamkajšnjo situacijo skrbno spremljajo tudi slovenski epidemiologi in infektologi. Med njimi je tudi dr. Tanjo Selič Kurinčič, ki jo je v Splošno bolnišnico Celje poklical Iztok Konc. Foto: Alain Grillet, Sanofi Pasteur, cc
Zrak, ki ga dihamo, ima neposreden vpliv na naše zdravje in okolje. Ključni dejavniki za onesnaženost zraka v Sloveniji so cestni promet, kurilne naprave in industrija. Prav ti dejavniki so tudi viri za tvorjenje delcev PM10 in PM2,5, ki so nevarni za zdravje ljudi. Na povišane vrednosti delcev PM v zraku vplivajo tudi neugodne vremenske razmere v slabo prevetrenih kotlinah. Slišali boste tudi, kakšna je povezava med onesnaženim zrakom in podnebnimi spremembami. V studio Prvega smo povabili Luko Matavža iz sektorja za kakovost zraka na Agenciji republike Slovenije za okolje.
Od plebiscita o samostojni državni poti Slovenije nas loči 33 let. V praznični oddaji bomo odstrnili nekaj tančic s predzgodovine te odločitve in prisluhnili arhivskemu posnetku še vedno aktualnega razmišljanja enega ključnih akterjev političnega dogajanja tedanje dobe. Z razdalje današnjega časa pa bodo svoj pogled na dogajanje razkrili še zgodovinar, sociolog in naš rojak, sicer dolgoletni diplomat v službi sosednje Avstrije.
Na praznik svetega Štefana, prvega krščanskega mučenca, po slovenskih cerkvah blagoslovijo vodo in sol, ki se nato pomeša v prehrano ljudi in živali. Za svojega zavetnika/patrona so si sv. Štefana izbrali sodarji, zidarji, krojači, kamnoseki, tkalci, tesarji in tudi kočijaži ter konjski hlapci, saj naj bi po legendi ukrotil divjega konja. Od tod tradicija blagoslavljanja konj na Štefanovo. Na "žegnanju" konj, kot običaju pravijo Štajerci, je v Novi Cerkvi v občini Vojnik bila tudi Gabrijela Milošič. Foto: Hraše pri Smledniku, BoBo
Za božič pravijo, da je poleg velike noči največji krščanski praznik, ki na posebej spontan način povezuje vse ljudi. Praznično oddajo smo posneli na kmečki domačiji Mirnik v zaselku Leskovec v občini Celje. Ob delu na kmetiji se tam že nekaj časa ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom, gospodinja Ivanka in njen mož Daniel pa sta se ob tem desetletja ukvarjala tudi z rejništvom, ko sta svoj dom namenila kar tridesetim otrokom. Oddaja v pozdrav današnjemu božičnemu prazniku miru in sočutnih bližin je potekala v veliki kmečki sobi pri Mirnikovih, pogovor je pripravil in vodil Tone Petelinšek.
Minilo je 800 let, odkar je Frančišek Asiški pripravil posebno praznovanje Jezusovega rojstva v Grecciu v Italiji s postavitvijo jaslic. Tudi marsikje po Sloveniji se po domovih in cerkvah postavljajo jaslice. Zgodovina sicer pripoveduje, da jih niso postavljali le ob božiču. So pa bile jaslice v preteklosti večkrat v nemilosti. Avstrijski cesar Jožef Drugi jih je na primer prepovedal. Umetnica Ana Korenč jaslice iz gline oblikuje že skoraj trideset let. Predstavljala se je na številnih razstavah v Ljubljani, tam je dobila prva priznanja, nato pa še v Veroni, Parizu in nekaterih drugih evropskih mestih. Njene glinene jaslice so na ogled tudi v Muzeju rojstva v Betlehemu.
Po včerajšnjem sprejetju programsko-produkcijskega in finančnega načrta RTV Slovenija je jasno, da bo javni zavod prihodnje leto pripravljal občutno okrnjen in posledično manj ambiciozen program. Tudi zato se vse bolj vrstijo opozorila, da brez sistemskega odziva ustanoviteljice, ki bi zagotovil finančno vzdržnost javnega zavoda, vse skupaj vodi le v izčrpavanje in posledično v irelevantnost v medijskem prostoru. Komentira odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek.
Med cilji, ki si jih je v času predsedovanja EU zadala Španija, je bila priprava razrahljane zakonodaje, povezane z uporabo novih genomskih tehnik na področju rastlinske proizvodnje hrane in krme ter semenarstva in gozdnega reprodukcijskega materiala. Pri tem ni uspela, saj so bili za večino držav članic njihovi predlogi preveč ohlapni. Španija je sicer med zelo liberalnimi državami glede gojenja kmetijskih rastlin, ki so rezultat poseganja v njihove genome. Njihov predlog treh uredb na tem področju na zadnjem, novembrskem svetu kmetijskih ministrov, ni dobil kvalificirane večine. To pomeni, da še vedno velja, da morajo vse nove gensko spremenjene rastline na evropskem trgu prestati strog postopek preverjanja na Evropski agenciji za varno hrano. Uvajanju genomskih rastlin v kmetijstvo in v prehranske verige pri nas ostro nasprotujejo predstavniki civilne družbe in ekološkega kmetijstva, zadržano je tudi kmetijsko ministrstvo.
Hotel Bohemia je prvi izvirni mednarodni muzikal, ki bo 21. decembra premierno uprizorjen v Ljubljani. Obravnava številna pomembna družbena vprašanja: nasilje, spolne zlorabe in izzive, s katerimi se soočajo priseljenci v novi državi, kot so diskriminacija, kulturne razlike in jezikovne ovire. Igralsko ekipo sestavljajo posamezniki iz različnih držav, med drugim iz Slovenije, Kolumbije, Italije, Anglije, Madžarske, Argentine, Portugalske in Rusije, kar muzikalu dodaja edinstven medkulturni vidik.
Neveljaven email naslov