Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v teh dneh praznuje 50 let svojega delovanja. Marsikaj se je spremenilo v tem času. Po eni strani imamo mnogo več znanja o dogajanju pod morsko gladino, po drugi je naše morje - kot tudi vsa svetovna morja – pod izrednim pritiskom zaradi onesnaženosti s plastiko, segrevanja in pretiranega ribolova.Plastika je ponovno v središču pozornosti letošnjega svetovnega dneva oceanov, ki ga praznujemo 8. junija. Najdemo jo tako v najglobljih in samotnih predelih oceanov kot tudi v najmanjših in največjih prebivalcih morja. Tudi naš košček morja ni nobena izjema. Med številnimi projekti, s katerimi skušajo na Morski biološki postaji Piran nasloviti akutne probleme današnjega časa, je tudi uporaba želatinaste mase meduz v filtrih za mikroplastiko ."Raziskujemo, kako bi meduzno maso izkoristili v nutricionistiki, kozmetiki, v poljedelstvu kot gnojilo, kot hrano v ribogojnicah, pa tudi v filtrih na čistilnih napravah, v katere bi se lahko ujeli delci mikroplastike, " razlaga vodja Morske biološke postaje Piran, izr. prof. dr. Patricija Mozetič. Foto: Arhiv Nacionalnega inštituta za biologijo

Morska biološka postaja Piran praznuje 50 let delovanja in išče odgovore na aktualne probleme

Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v teh dneh praznuje 50 let svojega delovanja. Marsikaj se je spremenilo v tem času. Po eni strani imamo veliko več znanja o dogajanju pod morsko gladino, po drugi je naše morje – kot tudi vsa svetovna morja – pod izrednim pritiskom zaradi onesnaženosti s plastiko, segrevanja in pretiranega ribolova.

Plastika je spet v središču pozornosti letošnjega svetovnega dneva oceanov, ki ga praznujemo 8. junija. Najdemo jo tako v najglobljih in samotnih predelih oceanov kot tudi v prebivalcih morja. Tudi naš košček morja pri tem ni nobena izjema. Med številnimi projekti, s katerimi skušajo na Morski biološki postaji Piran nasloviti akutne probleme današnjega časa, je denimo tudi uporaba želatinaste mase meduz v filtrih za mikroplastiko.

“Raziskujemo, kako bi meduzno maso izkoristili v nutricionistiki, kozmetiki, v poljedelstvu kot gnojilo, kot hrano v ribogojnicah, pa tudi v filtrih na čistilnih napravah, v katere bi se lahko ujeli delci mikroplastike,” razlaga vodja Morske biološke postaje Piran, izr. prof. dr. Patricija Mozetič.

Morje se je pri nas že temeljito segrelo

V zadnjih letih se je število klobučnjakov pri nas močno povečalo, kar je lahko odraz njihovega cikličnega pojavljanja. Povsem izključiti pa ne moremo niti vloge toplejših temperatur morja. Raziskovalci Morske biološke postaje Piran so denimo ugotovili, da se je naše morje v dvanajstih letih segrelo za 1,5 stopinje Celzija, kar je za morje visoka številka. Zato ni presenetljivo, da opažajo tudi vse več organizmov, ki so bili tradicionalno doma veliko južneje, med njimi pa so tudi invazivne vrste.

“Od leta 2015 opažamo vse več invazivne vrste rebrače. Domnevamo, da gre res za bioinvazijo. K nam je domnevno prišla iz drugih predelov Sredozemlja. V ta del sveta je prišla z balastnimi vodami najprej v Črno morje, kajti doma je sicer ob obalah severne Amerike in Mehiškega zaliva,” pojasnjuje Patricija Mozetič.

Če bi ob pomoči rebrač denimo lahko uspešno filtrirali mikroplastiko, bi s tem lahko blažili dva problema hkrati. Seveda pa bo na koncu veliko odvisno tudi od primernih finančnih sredstev, ki jih taki projekti potrebujejo, da iz obetavne raziskave dejansko nastane uporaben in koristen proizvod.

Več informacij o delu na Morski biološki postaji lahko izveste tudi na danšnjem vodenem ogledu, ki bo ob 15.30. V prostorih postaje si lahko ogledate tudi razstavo društva Morigenos Delfini na slovenski obali.