Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v teh dneh praznuje 50 let svojega delovanja. Marsikaj se je spremenilo v tem času. Po eni strani imamo mnogo več znanja o dogajanju pod morsko gladino, po drugi je naše morje - kot tudi vsa svetovna morja – pod izrednim pritiskom zaradi onesnaženosti s plastiko, segrevanja in pretiranega ribolova.Plastika je ponovno v središču pozornosti letošnjega svetovnega dneva oceanov, ki ga praznujemo 8. junija. Najdemo jo tako v najglobljih in samotnih predelih oceanov kot tudi v najmanjših in največjih prebivalcih morja. Tudi naš košček morja ni nobena izjema. Med številnimi projekti, s katerimi skušajo na Morski biološki postaji Piran nasloviti akutne probleme današnjega časa, je tudi uporaba želatinaste mase meduz v filtrih za mikroplastiko ."Raziskujemo, kako bi meduzno maso izkoristili v nutricionistiki, kozmetiki, v poljedelstvu kot gnojilo, kot hrano v ribogojnicah, pa tudi v filtrih na čistilnih napravah, v katere bi se lahko ujeli delci mikroplastike, " razlaga vodja Morske biološke postaje Piran, izr. prof. dr. Patricija Mozetič.
Foto: Arhiv Nacionalnega inštituta za biologijo
Morska biološka postaja Piran praznuje 50 let delovanja in išče odgovore na aktualne probleme
Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v teh dneh praznuje 50 let svojega delovanja. Marsikaj se je spremenilo v tem času. Po eni strani imamo veliko več znanja o dogajanju pod morsko gladino, po drugi je naše morje – kot tudi vsa svetovna morja – pod izrednim pritiskom zaradi onesnaženosti s plastiko, segrevanja in pretiranega ribolova.
Plastika je spet v središču pozornosti letošnjega svetovnega dneva oceanov, ki ga praznujemo 8. junija. Najdemo jo tako v najglobljih in samotnih predelih oceanov kot tudi v prebivalcih morja. Tudi naš košček morja pri tem ni nobena izjema. Med številnimi projekti, s katerimi skušajo na Morski biološki postaji Piran nasloviti akutne probleme današnjega časa, je denimo tudi uporaba želatinaste mase meduz v filtrih za mikroplastiko.
“Raziskujemo, kako bi meduzno maso izkoristili v nutricionistiki, kozmetiki, v poljedelstvu kot gnojilo, kot hrano v ribogojnicah, pa tudi v filtrih na čistilnih napravah, v katere bi se lahko ujeli delci mikroplastike,” razlaga vodja Morske biološke postaje Piran, izr. prof. dr. Patricija Mozetič.
V zadnjih letih se je število klobučnjakov pri nas močno povečalo, kar je lahko odraz njihovega cikličnega pojavljanja. Povsem izključiti pa ne moremo niti vloge toplejših temperatur morja. Raziskovalci Morske biološke postaje Piran so denimo ugotovili, da se je naše morje v dvanajstih letih segrelo za 1,5 stopinje Celzija, kar je za morje visoka številka. Zato ni presenetljivo, da opažajo tudi vse več organizmov, ki so bili tradicionalno doma veliko južneje, med njimi pa so tudi invazivne vrste.
“Od leta 2015 opažamo vse več invazivne vrste rebrače. Domnevamo, da gre res za bioinvazijo. K nam je domnevno prišla iz drugih predelov Sredozemlja. V ta del sveta je prišla z balastnimi vodami najprej v Črno morje, kajti doma je sicer ob obalah severne Amerike in Mehiškega zaliva,” pojasnjuje Patricija Mozetič.
Če bi ob pomoči rebrač denimo lahko uspešno filtrirali mikroplastiko, bi s tem lahko blažili dva problema hkrati. Seveda pa bo na koncu veliko odvisno tudi od primernih finančnih sredstev, ki jih taki projekti potrebujejo, da iz obetavne raziskave dejansko nastane uporaben in koristen proizvod.
Več informacij o delu na Morski biološki postaji lahko izveste tudi na danšnjem vodenem ogledu, ki bo ob 15.30. V prostorih postaje si lahko ogledate tudi razstavo društva Morigenos Delfini na slovenski obali.
4428 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v teh dneh praznuje 50 let svojega delovanja. Marsikaj se je spremenilo v tem času. Po eni strani imamo mnogo več znanja o dogajanju pod morsko gladino, po drugi je naše morje - kot tudi vsa svetovna morja – pod izrednim pritiskom zaradi onesnaženosti s plastiko, segrevanja in pretiranega ribolova.Plastika je ponovno v središču pozornosti letošnjega svetovnega dneva oceanov, ki ga praznujemo 8. junija. Najdemo jo tako v najglobljih in samotnih predelih oceanov kot tudi v najmanjših in največjih prebivalcih morja. Tudi naš košček morja ni nobena izjema. Med številnimi projekti, s katerimi skušajo na Morski biološki postaji Piran nasloviti akutne probleme današnjega časa, je tudi uporaba želatinaste mase meduz v filtrih za mikroplastiko ."Raziskujemo, kako bi meduzno maso izkoristili v nutricionistiki, kozmetiki, v poljedelstvu kot gnojilo, kot hrano v ribogojnicah, pa tudi v filtrih na čistilnih napravah, v katere bi se lahko ujeli delci mikroplastike, " razlaga vodja Morske biološke postaje Piran, izr. prof. dr. Patricija Mozetič.
Foto: Arhiv Nacionalnega inštituta za biologijo
Morska biološka postaja Piran praznuje 50 let delovanja in išče odgovore na aktualne probleme
Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo v teh dneh praznuje 50 let svojega delovanja. Marsikaj se je spremenilo v tem času. Po eni strani imamo veliko več znanja o dogajanju pod morsko gladino, po drugi je naše morje – kot tudi vsa svetovna morja – pod izrednim pritiskom zaradi onesnaženosti s plastiko, segrevanja in pretiranega ribolova.
Plastika je spet v središču pozornosti letošnjega svetovnega dneva oceanov, ki ga praznujemo 8. junija. Najdemo jo tako v najglobljih in samotnih predelih oceanov kot tudi v prebivalcih morja. Tudi naš košček morja pri tem ni nobena izjema. Med številnimi projekti, s katerimi skušajo na Morski biološki postaji Piran nasloviti akutne probleme današnjega časa, je denimo tudi uporaba želatinaste mase meduz v filtrih za mikroplastiko.
“Raziskujemo, kako bi meduzno maso izkoristili v nutricionistiki, kozmetiki, v poljedelstvu kot gnojilo, kot hrano v ribogojnicah, pa tudi v filtrih na čistilnih napravah, v katere bi se lahko ujeli delci mikroplastike,” razlaga vodja Morske biološke postaje Piran, izr. prof. dr. Patricija Mozetič.
V zadnjih letih se je število klobučnjakov pri nas močno povečalo, kar je lahko odraz njihovega cikličnega pojavljanja. Povsem izključiti pa ne moremo niti vloge toplejših temperatur morja. Raziskovalci Morske biološke postaje Piran so denimo ugotovili, da se je naše morje v dvanajstih letih segrelo za 1,5 stopinje Celzija, kar je za morje visoka številka. Zato ni presenetljivo, da opažajo tudi vse več organizmov, ki so bili tradicionalno doma veliko južneje, med njimi pa so tudi invazivne vrste.
“Od leta 2015 opažamo vse več invazivne vrste rebrače. Domnevamo, da gre res za bioinvazijo. K nam je domnevno prišla iz drugih predelov Sredozemlja. V ta del sveta je prišla z balastnimi vodami najprej v Črno morje, kajti doma je sicer ob obalah severne Amerike in Mehiškega zaliva,” pojasnjuje Patricija Mozetič.
Če bi ob pomoči rebrač denimo lahko uspešno filtrirali mikroplastiko, bi s tem lahko blažili dva problema hkrati. Seveda pa bo na koncu veliko odvisno tudi od primernih finančnih sredstev, ki jih taki projekti potrebujejo, da iz obetavne raziskave dejansko nastane uporaben in koristen proizvod.
Več informacij o delu na Morski biološki postaji lahko izveste tudi na danšnjem vodenem ogledu, ki bo ob 15.30. V prostorih postaje si lahko ogledate tudi razstavo društva Morigenos Delfini na slovenski obali.
Turizem se vrača v predepidemične tirnice in Italija je takoj za Španijo najbolj priljubljena destinacija evropskega turizma. V prazničnem času sta še zlasti priljubljena Rim in Vatikan. Na rimskih ulicah srečamo veliko mladih na srednješolskih ekskurzijah, največ iz Španije, srečali pa smo tudi gimnazijce z dveh ljubljanskih gimnazij. Prebujajo pa se tudi domači, italijanski, turisti.
Danes mineva natančno 70 let od rojstva legendarnega slovenskega alpinista in pisca Jerneja Nejca Zaplotnika. Z menoj v studiu je Jure K. Čokl, ki v nedeljo pripravlja oddajo Sledi časa, v kateri bo s sogovorniki iskal odgovore na vprašanje, kakšen je bil nejc Zaplotnik kot osebnost. Nejc se je sicer rodil v Rupi pri Kranju leta 1952 in potem v samo 27-ih letih priplezal na vrh sveta – v vseh pogledih. Ko so leta 1979 v sklopu jugoslovanske alpinistične odprave prišli na vrh sveta po prvenstveni smeri, so postali take zvezde, da je takrat celo naša radijska postaja spremljala njihov prihod na letališče. Pred mikrofonom je bil najin kolega, legendarni Rajko Dolinšek. Nejc Zaplotnik je bil prvo ime te uspešne odprave, ki je že s svojo pojavo zbujal pozornost, se spominja naš najuspešnejši himalaist in njegov velik prijatelj, Viki Grošelj. Da je bil res tak, potrjuje tudi njegov soplezalec in človek, ki je z njim kot prvi stal na Everestu, eden izmed najboljših alpinistov na svetu in prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo, Andrej Štremfelj. Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.
Po številu presajenih človeških src na milijon prebivalcev je naša država v samem svetovnem vrhu. Le leta 2019 se je na prvem mestu izmenjala z Združenimi državami Amerike. Veliko zaslug za ta uspeh ima Javni zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv, ki ga je pred dvajsetimi leti soustanovila in do letošnjega leta tudi uspešno vodila prim. Danica Avsec. Specialistka intenzivne medicine in anestezije pravi, da darovanje organov ni samo medicinski postopek, ampak sega globlje. Foto: Slovenija-transplant
Ob 30. obletnici začetka vojne v Bosni in Hercegovini je zavod Divja misel s partnerji pripravil razstavi, ki izpričujeta stiske, občutenja in zgodbe prvih bosansko-hercegovskih beguncev, ki so prebegnili v Slovenijo.
Mineva 80 let od pregona koroških Slovencev z njihovih domov. 14. in 15. aprila 1942 so namreč z njihovih domačij odpeljali skoraj 1000 koroških Slovencev, najprej v zbirno taborišče v Žrelcu pri železniški postaji v Celovcu, nato pa z vlaki v taborišča tretjega rajha, namenjena zbiranju nemško govorečih, ki bi jih nato naselili na okupiranih ozemljih. Na domačije pregnanih koroških Slovencev so naselili nemško govoreče iz Kanalske doline. Pregnani so se vrnili konec vojne leta 1945 in naleteli na izropane domove ali pa so v njih gospodarili tujci. Gre za še eno od travmatičnih izkušenj koroških Slovencev, o kateri se pogovarjamo z zgodovinarjem, predsednikom Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Valentinom Simo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualno dogajanje v Ukrajini komentira naš zunanjepolitični komentator in nekdanji dopisnik iz Moskve Miha Lampreht.
V Veroni se v teh dneh odvija ena osrednjih vinarskih prireditev v svetu, sejem Vinitaly. Dogodek s častivredno tradicijo je tokrat znova odprl vrata po dveh letih, na njem pa se predstavlja na tisoče razstavljavcev iz vseh italijanskih dežel in številnih držav sveta. Slovenska udeležba je tokrat še posebej močna, pozornost javnosti pa so včeraj vzbudila zlasti slovenska oranžna vina. Vinitaly je obiskal naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Mesec april je mesec čistilnih akcij. V Ljubljani prav danes poteka osrednja čistilna akcija. Čistimo tudi manjše kraje, potoke in reke. V sredini marca so potapljači v 30. Mednarodni ekološki akciji Drava 2022 v Mariboru, na Ptuju in v Varaždinu odstranjevali odpadke iz reke Drave. Tradicionalno bodo potapljači čistili Ljubljanico, in sicer 23. aprila. Ali smo v zadnjem desetletju postali bolj osveščeni, je eno do vprašanj za Katjo Sreš, predsednico društva Ekologi brez meja.
V Državnem zboru se je ob 14. uri sklenil že 32-ti nacionalni otroški parlament, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. V veliki parlamentarni dvorani se je zbralo 112 otrok iz vse države. V okviru teme Moja poklicna prihodnost so opozarjali na pomembnost informiranja o poklicih prihodnosti, o vplivu pandemije covida-19 na izbiro poklica in o problemih šolskega sistema.
Se ljudje na volitvah odločamo racionalno ali emocionalno? Kaj vse vpliva na to, koga bomo obkrožili na volilnih lističih? Lahko rečemo, da so ene izbire bolj ali manj pametne od drugih? S psihologom Žanom Lepom, mladim raziskovalcem in asistentom na oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, se je pogovarjala Cirila Štuber.
Vam je znana ta rutina: zjutraj se odpravite v kavarno, vzamete časopis, natakar pa vam, ker ste stalni gost, prinese vašo izbrano kavo? Eno izmed zbirališč Ljubljančanov in Ljubljančank je že od leta 1905 odprta kavarna Union, v kateri se je v stoletjih zvrstilo kar nekaj intelektualcev, umetnikov, boemov, nastale so različne zgodbe in anekdote. S prenovo Kavarne pa želijo ponuditi mešanico tradicije in sodobnosti. O kavarnah pri nas in po svetu v prispevku Tine Lamovšek.
8. aprila 1971 v Londonu se je na prvem svetovnem romskem kongresu rodil romski aktivizem. Slednjega prevzemajo tudi mladi v Mariboru, ki so današnji dan namenili prav posebni ciljni skupini.
Avto-moto zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije aprila po Sloveniji izvajata brezplačne obnovitvene tečaje prve pomoči. Na triurnem tečaju udeleženci lahko osvežijo svoja znanja in veščine o temeljnih postopkih oživljanja ter drugih najnujnejših ukrepih prve pomoči. Tečaj je že potekal v Radovljici in obiskala ga je obiskala tudi Romana Erjavec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov