Po poskusu umora sodnice v Mariboru so splet hkrati preplavili izrazi odobravanja take brutalnosti in pozivi proti sovražnosti. Ta primer sicer ne spada v strogo opredelitev sovražnega govora, saj ne gre za govor o marginalni skupini ljudi, je pa pokazatelj snežne kepe, ki se lahko zvali po družbenih omrežjih. O tem, kako jo ustaviti, je bil danes govor na posvetu, ki ga je organizirala točka za prijavo Spletno oko na Fakulteti za družbene vede. Med drugim smo slišali, da je evropska zakonodaja pri tem še najboljša - čeprav precej zaostaja za tehnološkim napredkom. Stroka pa je predvsem vplivneže pozvala, naj razmislijo, preden kliknejo "objavi".

Tisti z več sledilci nosijo večjo odgovornost

Po poskusu umora sodnice v Mariboru so splet hkrati preplavili izrazi odobravanja take brutalnosti in pozivi proti sovražnosti. Ta primer sicer ne spada v strogo definicijo sovražnega govora, saj ne gre za govor o marginalni skupini ljudi, je pa pokazatelj snežne kepe, ki se lahko zvali po družbenih omrežjih. O tem, kako kepe ustaviti, je bil danes govor na posvetu v organizaciji Spletnega očesa na Fakulteti za družbene vede, kjer je primere prakse iz Združenega kraljestva predstavil svetovalec britanske policije za kazniva dejanja iz sovraštva Paul Giannasi. Kot je poudaril, je splet dal anonimnežem veliko prostora za sovražne pozive, ki se lahko končajo tudi v krvi. Pri tem ni nujno najradikalnejša izjava tudi najnevarnejša.

»Ko usposabljamo policiste in tožilstvo, jih učimo, da gre pri sovražnem govoru za pet odstotkov vsebine in 95 odstotkov konteksta. Nekdo, ki ima pet sledilcev, ne bo imel tolikšnega vpliva kot nekdo z dvema milijonoma. Veliko je bilo primerov, ko so ljudi po sovražnih pozivih ubili na primer zaradi spolne usmerjenosti. Težko je reči, ali tisti, ki pozivajo k nasilju, vedo, da bodo nekoga spodbudili k prelivanju krvi, a zame je ravno ta nepremišljenost najhujša.«

Tako kot pri nas tudi v Združenem kraljestvu redko kazensko preganjajo sovražni govor; na spletu se policija odziva le na prijave. Zakonodaja pa po njegovem ne more dohajati svetovnih družbenih omrežij in zato ne more biti dovolj učinkovita. Zato se mu zdita pomembnejša vzgoja in ozaveščanje o tem, kam lahko vodi sovražni govor. Sam rad izzove: “Najdite primer genocida, ki se ni začel z besedami.”

»Ne najdem niti enega. Večkrat sem med predavanji izzval ljudi, naj se spomnijo, ali kdaj do genocida in nasilja ni vodil sovražni govor ali pa ta pojav ni prišel skupaj s sovražnostmi. Če pogledamo vlogo Radia Kigali pred genocidom v Ruandi ali propagande v tridesetih v Evropi, ni težko potegniti vzporednic.«