Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gorniške vasi stavijo na pohodniški turizem

25.06.2019

Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje. Več Aljana Jocif.

Prva gorniška vas v združenju je bila pred leti Ramsau na jugovzhodu Nemčije

Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno  mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej  druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje.

Pogoji za vključitev v mrežo gorniških vasi so povezani z ne množičnostjo, s trajnostnim turizmom, z dejavnim preživljanjem prostega časa, vasi imajo manj ko 2 tisoč 500 prebivalcev in  niso obremenjene z industrijo.  Gorniške vasi se medsebojno povezujejo in sodelujejo, največ jih je v Avstriji. Prva gorniška vas v združenju je bila pred leti Ramsau na jugovzhodu Nemčije, ki je klimatsko zdravilišče pod  Watzmannom. V Ramsau  spodbujajo pohodništvo in iščejo prednosti brez množičnega turizma. Imajo dobro organiziran javni prevoz, ki se delno sofinancira tudi iz zdraviliške takse Na tem območju je 80 kmetij, med njimi 65 najetih.

Fritz Rasp, vodja Turizma v Ramsau:

V Ramsauu imamo  2 tisoč 400 postelj,  okoli 75 tisoč gostov na leto, ti pa ustvarijo 360 tisoč nočitev. 90 odstotkov gostov je domačih, desetina prihaja iz Avstrije, Francije, Nizozemske. Glavnino nočitev beležimo od maja do oktobra. Mi nismo odvisni od množičnega turizma, spodbujamo pohodnike in ljubitelje narave. Imamo okoli 250 kilometrov pohodniških poti in stez. V povprečju se naši turisti sprehajajo 2 ali tri ure na dan. Hribi, narava, podeželje, svetovno znano jezero Koenigsee, narodni park Berchtesgaden, so naši aduti.

Na Jezerskem, ki je v združenju dobro leto, imajo ponudniki skupaj  400 postelj, ustvarijo pa 15 tisoč nočitev na leto. Drejc Karničar dodaja:

Začetek ni bil enostaven, priznava župan Drejc Karničar, a trajnostni turizem ter povezovanje ponudbe s pohodništvom domačini že sprejemajo. Gostje, ki so že obiskali gorske vasi v Nemčiji in Avstriji, vejo, kaj hočejo. Tudi pri nas imamo poleg zahtevnih tur, tudi alpinističnih, veliko možnosti za pohodništvo. A poti, tudi planinske urejamo sami. Medtem ko v Ramsau, denimo pri urejanju poti pomaga država, pri nas ta problem ni rešen.

Marko Meško iz TIC Jezersko poudarja, da je sodelovanje v združenju gorniških vasi zelo pomembno.

Še bolj izmenjava izkušenj, znanja, tudi skupni nastopi, skupna spletna stran je dobro obiskana. Gre za skupno promocijo, skupno predstavitve v alpskem prostoru. Turistični ponudniki prilagajajo svojo ponudbo tudi na Jezerskem. V zadnjih štirih letih so se za turizem na Jezerskem odločili tudi novi ponudniki.

Številni turisti, ki obiskujejo Ramsau, se odločajo tudi za obisk narodnega parka Berchtesgaden, Sepp EGER, iz narodnega parka Berchtesgaden.

Vsako leto nacionalni park obišče milijon in pol obiskovalcev. Turistične tokove obiskovalcev uspešno usmerjamo, sprehajalnih poti je dovolj, na območju parka ni prepovedanih poti. Od obiskovalcev pričakujemo spoštovanje pravil in narave. Vstopnine ni. Vsak, ki  želi vstopiti v narodni park Berchtesgaden, je dobrodošel.

Gorniške vasi izpolnjujejo zaveze Alpske konvencije, ki stremi k trajnostnemu razvoju v Alpah. Prizadevanja v vseh državah podpirajo planinske zveze in združenja. Pri nas je to Planinska zveza Slovenije, ki bedi tudi nad pripravami za vstop druge gorniške vasi v Sloveniji. Jeseni bodo gorniška vas postale tudi Luče.


Aktualna tema

4380 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Gorniške vasi stavijo na pohodniški turizem

25.06.2019

Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje. Več Aljana Jocif.

Prva gorniška vas v združenju je bila pred leti Ramsau na jugovzhodu Nemčije

Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno  mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej  druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje.

Pogoji za vključitev v mrežo gorniških vasi so povezani z ne množičnostjo, s trajnostnim turizmom, z dejavnim preživljanjem prostega časa, vasi imajo manj ko 2 tisoč 500 prebivalcev in  niso obremenjene z industrijo.  Gorniške vasi se medsebojno povezujejo in sodelujejo, največ jih je v Avstriji. Prva gorniška vas v združenju je bila pred leti Ramsau na jugovzhodu Nemčije, ki je klimatsko zdravilišče pod  Watzmannom. V Ramsau  spodbujajo pohodništvo in iščejo prednosti brez množičnega turizma. Imajo dobro organiziran javni prevoz, ki se delno sofinancira tudi iz zdraviliške takse Na tem območju je 80 kmetij, med njimi 65 najetih.

Fritz Rasp, vodja Turizma v Ramsau:

V Ramsauu imamo  2 tisoč 400 postelj,  okoli 75 tisoč gostov na leto, ti pa ustvarijo 360 tisoč nočitev. 90 odstotkov gostov je domačih, desetina prihaja iz Avstrije, Francije, Nizozemske. Glavnino nočitev beležimo od maja do oktobra. Mi nismo odvisni od množičnega turizma, spodbujamo pohodnike in ljubitelje narave. Imamo okoli 250 kilometrov pohodniških poti in stez. V povprečju se naši turisti sprehajajo 2 ali tri ure na dan. Hribi, narava, podeželje, svetovno znano jezero Koenigsee, narodni park Berchtesgaden, so naši aduti.

Na Jezerskem, ki je v združenju dobro leto, imajo ponudniki skupaj  400 postelj, ustvarijo pa 15 tisoč nočitev na leto. Drejc Karničar dodaja:

Začetek ni bil enostaven, priznava župan Drejc Karničar, a trajnostni turizem ter povezovanje ponudbe s pohodništvom domačini že sprejemajo. Gostje, ki so že obiskali gorske vasi v Nemčiji in Avstriji, vejo, kaj hočejo. Tudi pri nas imamo poleg zahtevnih tur, tudi alpinističnih, veliko možnosti za pohodništvo. A poti, tudi planinske urejamo sami. Medtem ko v Ramsau, denimo pri urejanju poti pomaga država, pri nas ta problem ni rešen.

Marko Meško iz TIC Jezersko poudarja, da je sodelovanje v združenju gorniških vasi zelo pomembno.

Še bolj izmenjava izkušenj, znanja, tudi skupni nastopi, skupna spletna stran je dobro obiskana. Gre za skupno promocijo, skupno predstavitve v alpskem prostoru. Turistični ponudniki prilagajajo svojo ponudbo tudi na Jezerskem. V zadnjih štirih letih so se za turizem na Jezerskem odločili tudi novi ponudniki.

Številni turisti, ki obiskujejo Ramsau, se odločajo tudi za obisk narodnega parka Berchtesgaden, Sepp EGER, iz narodnega parka Berchtesgaden.

Vsako leto nacionalni park obišče milijon in pol obiskovalcev. Turistične tokove obiskovalcev uspešno usmerjamo, sprehajalnih poti je dovolj, na območju parka ni prepovedanih poti. Od obiskovalcev pričakujemo spoštovanje pravil in narave. Vstopnine ni. Vsak, ki  želi vstopiti v narodni park Berchtesgaden, je dobrodošel.

Gorniške vasi izpolnjujejo zaveze Alpske konvencije, ki stremi k trajnostnemu razvoju v Alpah. Prizadevanja v vseh državah podpirajo planinske zveze in združenja. Pri nas je to Planinska zveza Slovenije, ki bedi tudi nad pripravami za vstop druge gorniške vasi v Sloveniji. Jeseni bodo gorniška vas postale tudi Luče.


16.06.2020

Obremenjujoče izkušnje v otroštvu

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


16.06.2020

Kako daleč je Drugi tir?

O tem, kaj utegne pomeniti razveljavitev razpisa za gradnjo Drugega tira, je na vprašanja Radia Slovenija odgovarjal prvi mož 2TDK Dušan Zorko.


16.06.2020

Slovenija zasijala na Michelinovem gastronomskem nebu

Gastronomski vodnik Michelin je danes na Ljubljanskem gradu šestim slovenskim restavracijam podelil skupaj kar 7 zvezdic. Pet restavracij je prejelo eno zvezdico, kar 2 je prejela Hiša Franko naše najbolj znane kulinarične mojstrice Ane Roš. Na svetu je le 473 restavracij, ki se lahko ponašajo z dvema zvezdicama. Ana Roš si ju je, po mnenju Michelinovih inšpektorjev, prislužila za drzno in predano delo ter moderno interpretacijo tradicionalne kuhinje. Hiša Franko je tako edina restavracija z dvema zvezdicama v regiji.


15.06.2020

Grčija odpira vrata tujim gostom

Z današnjim dnem se v Grčiji začenja turistična sezona. Turizem predstavlja petino grškega BDP. Grške oblasti so odpravile omejitve za 29 držav, katerih državljanom in stalnim prebivalcem ob prihodu ne bo treba v karanteno. Na seznamu je tudi Slovenija. Potnike iz teh držav, na katerem so med drugim še Nemčija, Avstrija, Hrvaška, Kitajska in Japonska, bodo sicer lahko naključno testirali. naša dopisnica Karmen Švegl je obiskala Rodos.


15.06.2020

Kvalitetno staranje oseb z okvaro sluha

Postopna izguba sluha je najpogostejši spremljevalec staranja. Izguba sluha povzroča socialno izolacijo, nezmožnost polnočutnega vključevanja v družbo, oteženo dostopnost do informacij in komunikacij, lahko vodi tudi v hude duševne stiske. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je ob današnjem Mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi organizirala Posvet s temo »Kvalitetno staranje oseb z okvaro sluha.« Prispevek Petre Medved.


15.06.2020

Meja z Italijo je spet odprta brez omejitev

Od danes ni več ovir na meji z Italijo. Državljani obeh držav lahko prestopajo mejo kot pred epidemijo koronavirusa.


12.06.2020

Podoba Bleda v teh dneh

Bled je nedvomno eden slovenskih simbolov, podoba, s katero se v tujini promovira država, kraj, kamor naši državniki vozijo tuje na protokolarna in druga srečanja. Skratka, Bled je nosilna podoba za turiste privlačne enkratne Slovenije. Zato ni čudno, da je tudi blejski turizem z leti odtaval v tujino, več kot 95 odstotkov obiskovalcev prihaja od tam, iz več kot 130 držav in Slovencem se zadnja leta zdi, da jim je bil Bled ugrabljen. Do letos, ko smo ga, zaradi višje sile, dobili nazaj. Utrip Bleda v teh dneh je preverila Romana Erjavec.


12.06.2020

Droni v kmetijstvu in gozdarstvu

Korona kriza je prinesla spoznanje, da moramo za večjo stopnjo samooskrbe s hrano povečati rastlinsko proizvodnjo. To pa bi lahko dosegli z več znanja in tudi z uporabo sodobnih tehnologij, s katerimi prihranimo čas, zmanjšamo izgube pridelkov, zmanjšamo stroške proizvodnje in obenem zmanjšamo vpliv na okolje. Eno od orodij, ki se po svetu že s pridom uporablja v kmetijstvu, so t.i. droni oz. brezpilotni letalniki, s pomočjo katerih pridobimo podatke o tem, kaj se dogaja z rastlinami na poljih.


12.06.2020

Stara šola za nove ideje v Radečah

V Radečah po letu in pol v teh dneh zaključujejo projekt Stara šola za nove ideje, v katerem sta občina Radeče in zavod KTRC s partnerji obnovila in društvom namenila nekdanji objekt šole. Skozi mehke vsebine s partnerji je ta zaživela v duhu aktivnega sodelovanja lokalnega prebivalstva in ohranjanja naravnih in kulturnih ter tudi kulinaričnih znamenitosti doline Sopote, ki skriva številne naravne in kulturne bisere, vredne ogleda.


11.06.2020

Ali klimatske naprave predstavljajo nevarnost za širjenje virusnih okužb?

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


11.06.2020

20 let Parade ponosa

Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa. Slednje bodo zaradi epidemije koronavirusa letos potekale drugače. V nekaterih mestih so jih odpovedali, spet v drugih jih bodo izvedli. Slovenska povorka je prestavljena na september, do konca junija pa bo v atriju Mestne hiše na ogled pregledna multimedijska razstava, ki obeležuje 20 let parade ponosa v Ljubljani.


10.06.2020

Kdaj se bodo odprli vsi prehodi na meji?

Zaradi sicer že preklicane epidemije po pojavu novega korona virusa še vedno ostajajo zaprti številni maloobmejni prehodi s Hrvaško. To še posebej greni življenje domačinom, ki iz ene v drugo državo hodijo v službo, imajo na obeh straneh sorodnike ali celo otroke v vrtcih. Med najbolj prizadetimi je majhna in demografsko ogrožena občina Osilnica, kjer je stiskam ljudi prisluhnil Marko Škrlj.


09.06.2020

Srčni infarkt ne izbira ljudi glede na starost

Statistični izračun pokaže, da srčni infarkt doživi vsak dan skoraj 11 ljudi in tako je bilo tudi letos v času corona epidemije. Zaradi strahu pred okužbo in neprepoznavanja opozorilnih znakov marsikdo ni pravočasno poiskal zdravniške pomoči. Ena takšnih je tudi naša sogovornica. Ker je bila športnica, zdrava, stara le 42 let, niti pomislila ni, da bi lahko bilo z njenim srcem kaj narobe. Srčni infarkt je doživela praktično na vrhuncu epidemije.


09.06.2020

Štular: Poslušalci se vračajo h kredibilnim vsebinam

Pogovor z direktorjem Radia Slovenija Mirkom Štularjem: "Podatki jasno kažejo, da je javni radio zaupanja vreden medij!"


09.06.2020

Zasebni zdravnici v času epidemije

Pogovarjali smo se z dvema zasebnima zdravnicama, ki sta na vrhuncu epidemije pri nas ponudili svojo pomoč »pro bono« svojim preobremenjenim kolegom tako v bolnišnici kot tudi v zdravstvenem domu. Svojo specialistično ginekološko ambulanto sta zaprli, tako kot se je zaprl večji del zdravstva in sledili sta pozivom – stopimo v krizi skupaj! Vendar kljub potrebam njune pomoči niso nikjer sprejeli. Obrnili sta se na desetine naslovov, klicali svoje kolege, se obrnili na ministrstvo, na zdravniško zbornico, na ZZZS, vse zaman. In kaj je bila ovira? Okorelost zdravstvenega sistema! Helena Lovinčič.


09.06.2020

Štular: Poslušalci se vračajo h kredibilnim vsebinam

Pogovor z direktorjem Radia Slovenija Mirkom Štularjem: "Podatki jasno kažejo, da je javni radio zaupanja vreden medij!"


08.06.2020

Porast okužb v S. Makedoniji

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


08.06.2020

Nekateri delodajalci zlorabljajo subvencije

Do konca meseca je podaljšano subvencioniranje čakanja na delo na domu; poleg tega lahko delodajalci zaprosijo za subvencijo skrajšanega delovnega časa. A vsakič znova se najdejo delodajalci, ki izkoriščajo sistem.


07.06.2020

Nedeljsko jutro na Prvem - narodno-zabavna glasba

Junij na Prvem ob nedeljah popoldne na radijske valove vrača narodno-zabavno glasbo in oživlja projekt "Koncert iz naših krajev". Smo pa malo predrugačili ime in sicer v "Poletni koncerti iz naših krajev". V nedeljskem jutru, pred prvo od štirih oddaj, glasbeni urednik Tomaž Guček in voditelj oddaj Milan Krapež razmišljata o pomembnosti ohranjanja tovrstne glasbene tradicije.


05.06.2020

Kulturni sektor

Kakšne so razvojne možnosti kulturno-kreativnega sektorja? Ta v Sloveniji zaposluje sedem odstotkov delavcev, ki ustvarjajo nadpovprečno bruto dodano vrednost. Kulturno-kreativni sektor je v letu 2017 ustvaril skoraj tri milijarde prihodkov od prodaje oziroma 2,7 odstotka prihodkov celotnega slovenskega gospodarstva, kar je več od kemične industrije. V kolikšni meri je epidemija sektor že prizadela in kolikšna bo po ocenah ekonomistov v prihodnjih mesecih brezposelnost njegovega najranljivejšega dela – samozaposlenih in prekarnih delavcev? To so bila vprašanja, o katerih so razmišljali v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani, kjer so predstavili prvo celovito statistično analizo kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji ter raziskavo položaja delavcev v obdobju koronavirusne bolezni 19.


Stran 109 od 219
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov