Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje. Več Aljana Jocif.
Prva gorniška vas v združenju je bila pred leti Ramsau na jugovzhodu Nemčije
Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje.
Pogoji za vključitev v mrežo gorniških vasi so povezani z ne množičnostjo, s trajnostnim turizmom, z dejavnim preživljanjem prostega časa, vasi imajo manj ko 2 tisoč 500 prebivalcev in niso obremenjene z industrijo. Gorniške vasi se medsebojno povezujejo in sodelujejo, največ jih je v Avstriji. Prva gorniška vas v združenju je bila pred leti Ramsau na jugovzhodu Nemčije, ki je klimatsko zdravilišče pod Watzmannom. V Ramsau spodbujajo pohodništvo in iščejo prednosti brez množičnega turizma. Imajo dobro organiziran javni prevoz, ki se delno sofinancira tudi iz zdraviliške takse Na tem območju je 80 kmetij, med njimi 65 najetih.
Fritz Rasp, vodja Turizma v Ramsau:
V Ramsauu imamo 2 tisoč 400 postelj, okoli 75 tisoč gostov na leto, ti pa ustvarijo 360 tisoč nočitev. 90 odstotkov gostov je domačih, desetina prihaja iz Avstrije, Francije, Nizozemske. Glavnino nočitev beležimo od maja do oktobra. Mi nismo odvisni od množičnega turizma, spodbujamo pohodnike in ljubitelje narave. Imamo okoli 250 kilometrov pohodniških poti in stez. V povprečju se naši turisti sprehajajo 2 ali tri ure na dan. Hribi, narava, podeželje, svetovno znano jezero Koenigsee, narodni park Berchtesgaden, so naši aduti.
Na Jezerskem, ki je v združenju dobro leto, imajo ponudniki skupaj 400 postelj, ustvarijo pa 15 tisoč nočitev na leto. Drejc Karničar dodaja:
Začetek ni bil enostaven, priznava župan Drejc Karničar, a trajnostni turizem ter povezovanje ponudbe s pohodništvom domačini že sprejemajo. Gostje, ki so že obiskali gorske vasi v Nemčiji in Avstriji, vejo, kaj hočejo. Tudi pri nas imamo poleg zahtevnih tur, tudi alpinističnih, veliko možnosti za pohodništvo. A poti, tudi planinske urejamo sami. Medtem ko v Ramsau, denimo pri urejanju poti pomaga država, pri nas ta problem ni rešen.
Marko Meško iz TIC Jezersko poudarja, da je sodelovanje v združenju gorniških vasi zelo pomembno.
Še bolj izmenjava izkušenj, znanja, tudi skupni nastopi, skupna spletna stran je dobro obiskana. Gre za skupno promocijo, skupno predstavitve v alpskem prostoru. Turistični ponudniki prilagajajo svojo ponudbo tudi na Jezerskem. V zadnjih štirih letih so se za turizem na Jezerskem odločili tudi novi ponudniki.
Številni turisti, ki obiskujejo Ramsau, se odločajo tudi za obisk narodnega parka Berchtesgaden, Sepp EGER, iz narodnega parka Berchtesgaden.
Vsako leto nacionalni park obišče milijon in pol obiskovalcev. Turistične tokove obiskovalcev uspešno usmerjamo, sprehajalnih poti je dovolj, na območju parka ni prepovedanih poti. Od obiskovalcev pričakujemo spoštovanje pravil in narave. Vstopnine ni. Vsak, ki želi vstopiti v narodni park Berchtesgaden, je dobrodošel.
Gorniške vasi izpolnjujejo zaveze Alpske konvencije, ki stremi k trajnostnemu razvoju v Alpah. Prizadevanja v vseh državah podpirajo planinske zveze in združenja. Pri nas je to Planinska zveza Slovenije, ki bedi tudi nad pripravami za vstop druge gorniške vasi v Sloveniji. Jeseni bodo gorniška vas postale tudi Luče.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje. Več Aljana Jocif.
Prva gorniška vas v združenju je bila pred leti Ramsau na jugovzhodu Nemčije
Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje.
Pogoji za vključitev v mrežo gorniških vasi so povezani z ne množičnostjo, s trajnostnim turizmom, z dejavnim preživljanjem prostega časa, vasi imajo manj ko 2 tisoč 500 prebivalcev in niso obremenjene z industrijo. Gorniške vasi se medsebojno povezujejo in sodelujejo, največ jih je v Avstriji. Prva gorniška vas v združenju je bila pred leti Ramsau na jugovzhodu Nemčije, ki je klimatsko zdravilišče pod Watzmannom. V Ramsau spodbujajo pohodništvo in iščejo prednosti brez množičnega turizma. Imajo dobro organiziran javni prevoz, ki se delno sofinancira tudi iz zdraviliške takse Na tem območju je 80 kmetij, med njimi 65 najetih.
Fritz Rasp, vodja Turizma v Ramsau:
V Ramsauu imamo 2 tisoč 400 postelj, okoli 75 tisoč gostov na leto, ti pa ustvarijo 360 tisoč nočitev. 90 odstotkov gostov je domačih, desetina prihaja iz Avstrije, Francije, Nizozemske. Glavnino nočitev beležimo od maja do oktobra. Mi nismo odvisni od množičnega turizma, spodbujamo pohodnike in ljubitelje narave. Imamo okoli 250 kilometrov pohodniških poti in stez. V povprečju se naši turisti sprehajajo 2 ali tri ure na dan. Hribi, narava, podeželje, svetovno znano jezero Koenigsee, narodni park Berchtesgaden, so naši aduti.
Na Jezerskem, ki je v združenju dobro leto, imajo ponudniki skupaj 400 postelj, ustvarijo pa 15 tisoč nočitev na leto. Drejc Karničar dodaja:
Začetek ni bil enostaven, priznava župan Drejc Karničar, a trajnostni turizem ter povezovanje ponudbe s pohodništvom domačini že sprejemajo. Gostje, ki so že obiskali gorske vasi v Nemčiji in Avstriji, vejo, kaj hočejo. Tudi pri nas imamo poleg zahtevnih tur, tudi alpinističnih, veliko možnosti za pohodništvo. A poti, tudi planinske urejamo sami. Medtem ko v Ramsau, denimo pri urejanju poti pomaga država, pri nas ta problem ni rešen.
Marko Meško iz TIC Jezersko poudarja, da je sodelovanje v združenju gorniških vasi zelo pomembno.
Še bolj izmenjava izkušenj, znanja, tudi skupni nastopi, skupna spletna stran je dobro obiskana. Gre za skupno promocijo, skupno predstavitve v alpskem prostoru. Turistični ponudniki prilagajajo svojo ponudbo tudi na Jezerskem. V zadnjih štirih letih so se za turizem na Jezerskem odločili tudi novi ponudniki.
Številni turisti, ki obiskujejo Ramsau, se odločajo tudi za obisk narodnega parka Berchtesgaden, Sepp EGER, iz narodnega parka Berchtesgaden.
Vsako leto nacionalni park obišče milijon in pol obiskovalcev. Turistične tokove obiskovalcev uspešno usmerjamo, sprehajalnih poti je dovolj, na območju parka ni prepovedanih poti. Od obiskovalcev pričakujemo spoštovanje pravil in narave. Vstopnine ni. Vsak, ki želi vstopiti v narodni park Berchtesgaden, je dobrodošel.
Gorniške vasi izpolnjujejo zaveze Alpske konvencije, ki stremi k trajnostnemu razvoju v Alpah. Prizadevanja v vseh državah podpirajo planinske zveze in združenja. Pri nas je to Planinska zveza Slovenije, ki bedi tudi nad pripravami za vstop druge gorniške vasi v Sloveniji. Jeseni bodo gorniška vas postale tudi Luče.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med reklamnimi panoji, ki vas dnevno nagovarjajo na vsakem koraku, se vsako leto najdejo tudi plakati, ki opozarjajo na aktualno družbeno problematiko. V zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana si boste lahko ogledali razstavo družbeno-odgovornih plakatov, nastalih za natečaj Plaktivat. Razstavo pripravlja TAM-TAM Inštitut.
Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal. Komentar Tomaža Celestine.
Ministrstvo za delo načrtuje tudi informacijske točke po tujini. Skušali jih bodo vzpostaviti v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič pravi, da si želijo, da bi kadri, ki prihajajo v Slovenijo že poznali svoje pravice, tako na področju delovne zakonodaje kot na področju varovanja zdravja.
O slovenski ženski jamarski ekipi, ki se spusti tudi v 1000 metrov globoke jame v kaninskem pogorju.
Slovenske železnice so za zdaj še družba, ki je v celoti v državni lasti, vendar tri leta že poteka saga o iskanju strateškega partnerja oziroma prodaji tovornega dela železnic, najdonosnejšega dela železnic.
Ukrep Banke Slovenije za kreditiranje gospodinjstev je usmerjen v znižanje potrošniških kreditov velikih zneskov in dolgo ročnostjo, so danes pojasnili na centralni banki. Namen našega priporočila bankam, ki je veljal od novembra 2016, torej zadnja tri leta, in sedaj ukrepanja je "preprečiti pretirano kreditno aktivnost v segmentu potrošniških posojil. Pričakujemo, da se bo rast nekoliko umirila in da bo skladna z ostalimi gospodarskimi parametri", je pojasnil in dodal, da njihova politika "ni kurativna, temveč preventivna".
Uspešen pregon gospodarskega kriminala – od odkrivanja do obtožbe in na koncu razsodbe – je tisto, po čemer se meri uspeh pravosodja. Med gospodarskimi kaznivimi dejanju je največ poslovnih goljufij, v porastu so kazniva dejanja zlorabe notranjih informacij in zlorabe položaja. Tudi na gospodarskem področju je vse več čezmejne kriminalitete. Praktično ni kaznivega dejanja s tujim elementom, pa naj gre za davčne zatajitve, zlorabe, tudi korupcijo.
Kaj se na ministrstvu za kulturo dogaja s številnimi pripombami, ki so jih dobili ob zaključku javne razprave o noveli zakona o medijih? Že več kot dva meseca jih pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo. O nastajanju nove različice medijske novele se Tatjana Pirc pogovarja z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Tanjo Kerševan Smokvina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri nas raste deset vrst hrastov. Trije so najpogostejši, in sicer cer, dob in graden. Hrast kot rastlina je v splošnem znan predvsem po lubju, njegovi plodovi – želodi s kapico – pa so užitni. Kot je povedal Dario Cortese, poznavalec divje hrane, imajo le eno slabšo lastnost: trpek oziroma grenko kisel okus. Če bi radi vendarle po vzoru naših prednikov želod uporabili tudi v kuhinji, se moramo najprej znebiti tega.
Ljudje smo odstranili smrt, umirajočega in žalujočega človeka iz družbe v zahodnem svetu. Zato ne preseneča ugotovitev, da v razvitih družbah narašča javna podpora evtanaziji, in da v peščici držav, ki legalno dopuščajo zdravniški poseg za končanje življenja število evtanazij narašča. Šege in navade ob dnevu spomina na mrtve ter sicer ob smrti v oddaji predstavlja etnologinja Katja Hrobat Virloget, o pasteh evtanazije pa razmišlja upokojeni zdravnik dr. Matjaž Zwitter.
Žafran iz dežele Abruci velja za najboljšega in najdražjega na svetu – da je res »drag kot žafran«, pa dokazuje njegova cena: 20 tisoč evrov za kilogram. Vas Civitaretenga, ki jo je obiskal naš rimski dopisnik, leži na robu 800 metrov visoke planote pod vršaci Gran Sassa. Žafran s polj v okolici italijanskega mesta L'Aquila pobirajo med oktobrom in novembrom.
Današnji uporabnik računalnika ima odprtih veliko računov in profilov na različnih internetnih straneh in storitvah. Če želimo, jih lahko onesposobimo in pobrišemo. Kaj pa se zgodi z našimi profili in podatki, ko umremo? Socialna družbena omrežja se počasi spreminjajo tudi v spletno omrežje spominskih plošč. Analiza, ki jo je pripravil Oxfordski internetni inštitut napoveduje, da bodo na Facebooku v roku 50 let pokojni po številu že prehiteli žive uporabnike. Po besedah Filipa Dobranića iz Inštituta Danes je nov dan, lahko profil pokojnega uporabnika že primerjamo s spominsko ploščo na pokopališču. Z njim se je pogovarjal Marko Rozman.
Ob Dnevu reformacije smo pred mikrofon povabili dobrega poznavalca življenja in delovanja našega najpomembnejšega protestantskega pridigarja in avtorja Primoža Trubarja dr. Zvoneta Štrublja, sicer izseljeniškega katoliškega duhovnika. Predstavil bo predvsem Trubarjeve poglede na krščansko vero, na tedanji humanizem in reformacijo. Trubar je v veliki večini sledil pogledom Martina Luthra in se z njim strinjal tudi glede razmer v tedanji družbi. V svojem zgodnjem obdobju pa je upošteval tudi zamisli nekaterih drugih reformističnih mislecev.
Mojca Delač je z radijskim mikrofonom Prvega obiskala Trubarjevo domačijo na Rašici pri Velikih Laščah. Tam sta se z gospo Barbaro Pečnik, ki skrbi za Trubarjevo domačijo oz. programe, ki se na njej izvajajo, vrnili v čase, ko je na tem pomembnem križpotju živel reformator in oče slovenskega knjižnega jezika.
28 % mladostnikov poroča o doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden, pri 9 % mladostnikov pa je izražena velika verjetnost za prisotnost klinično pomembnih duševnih težav, pove poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje o duševnem zdravju otrok in mladostnikov v Sloveniji. Čeprav celostne slike nimamo, saj mladi velikokrat ne povedo o svojih stiskah, teh ne opazimo ali nočemo opaziti tudi odrasli, če pa jih, je vprašljiva tudi dostopnost do strokovne pomoči, so zaskrbljujoči tudi nekateri drugi podatki. V obdobju od leta 2008 do leta 2015 se je število prvih obiskov otrok in mladostnikov v javni zdravstveni mreži zaradi duševnih in vedenjskih motenj izrazito povečalo, na primarni ravni za 26 %, na sekundarni pa za 70 %. Več pa Špela Šebenik.
Južna Amerika ni tako pogosto v ospredju medijske pozornosti kot drugi deli sveta. Še največkrat slišimo o zaostrenih razmerah v Venezueli, tamkajšnji humanitarni krizi in množičnem izseljevanju njenih prebivalcev. V minulih tednih pa so pozornost pritegnili tudi množični protivladni protesti v Čilu, ki sicer velja za najbolj razvito in gospodarsko uspešno latinskoameriško državo. Pred dnevi se je v prestolnici Santiago zbralo kar milijon Čilencev, nezadovoljnih zaradi življenjskih razmer in vse večje družbene neenakosti. Gospodarska in finančna kriza je na volitvah pred dvema dnevoma odnesla tudi dozdajšnjega argentinskega predsednika Mauricia Macrija, na oblast so se vrnili peronisti z novim voditeljem Albertom Fernandezom. O dogajanju v omenjenih državah in v Južni Ameriki nasploh se je z novinarjem in publicistom, poznavalcem Latinske Amerike Markom Jenšterletom pogovarjal Blaž Ermenc.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so danes predstavili izsledke mednarodne raziskave 2018 – Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Gre za e-publikacijo, ki prinaša vpogled v stanje leta 2018 na področju zdravja in z zdravjem povezanimi vedenji med slovenskimi 11-, 13-, 15- in 17-letniki. Raziskava se izvaja vsaka 4 leta zdaj že v 49 državah.
Slovenci smo zelo visoko na lestvici prodanih in porabljenih nagrobnih sveč – četudi se poraba iz leta v leto zmanjšuje. Lani smo jih porabili slabih šest tisoč ton, od tega je bilo iz v ta namen postavljenih zabojnikov prevzetih dva tisoč ton. Ob neuspešnem iskanju izvajalca odvoza in predelave po interventnem zakonu jih na odvoz še zmeraj čaka okoli 650 ton. V Sloveniji sta sicer registrirana dva zbiralca odpadnih nagrobnih sveč in dva predelovalca, vendar eden od njiju ne deluje več. O tem, zakaj je ta način počastitve spomina na umrle tako okolju neprijazen in kakšne so alternative, se je Erna Strniša pogovarjala s Katjo Sreš iz društva Ekologi brez meja.
Neveljaven email naslov