Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Gorniške vasi stavijo na pohodniški turizem

25.06.2019

Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje. Več Aljana Jocif.

Prva gorniška vas v združenju je bila pred leti Ramsau na jugovzhodu Nemčije

Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno  mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej  druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje.

Pogoji za vključitev v mrežo gorniških vasi so povezani z ne množičnostjo, s trajnostnim turizmom, z dejavnim preživljanjem prostega časa, vasi imajo manj ko 2 tisoč 500 prebivalcev in  niso obremenjene z industrijo.  Gorniške vasi se medsebojno povezujejo in sodelujejo, največ jih je v Avstriji. Prva gorniška vas v združenju je bila pred leti Ramsau na jugovzhodu Nemčije, ki je klimatsko zdravilišče pod  Watzmannom. V Ramsau  spodbujajo pohodništvo in iščejo prednosti brez množičnega turizma. Imajo dobro organiziran javni prevoz, ki se delno sofinancira tudi iz zdraviliške takse Na tem območju je 80 kmetij, med njimi 65 najetih.

Fritz Rasp, vodja Turizma v Ramsau:

V Ramsauu imamo  2 tisoč 400 postelj,  okoli 75 tisoč gostov na leto, ti pa ustvarijo 360 tisoč nočitev. 90 odstotkov gostov je domačih, desetina prihaja iz Avstrije, Francije, Nizozemske. Glavnino nočitev beležimo od maja do oktobra. Mi nismo odvisni od množičnega turizma, spodbujamo pohodnike in ljubitelje narave. Imamo okoli 250 kilometrov pohodniških poti in stez. V povprečju se naši turisti sprehajajo 2 ali tri ure na dan. Hribi, narava, podeželje, svetovno znano jezero Koenigsee, narodni park Berchtesgaden, so naši aduti.

Na Jezerskem, ki je v združenju dobro leto, imajo ponudniki skupaj  400 postelj, ustvarijo pa 15 tisoč nočitev na leto. Drejc Karničar dodaja:

Začetek ni bil enostaven, priznava župan Drejc Karničar, a trajnostni turizem ter povezovanje ponudbe s pohodništvom domačini že sprejemajo. Gostje, ki so že obiskali gorske vasi v Nemčiji in Avstriji, vejo, kaj hočejo. Tudi pri nas imamo poleg zahtevnih tur, tudi alpinističnih, veliko možnosti za pohodništvo. A poti, tudi planinske urejamo sami. Medtem ko v Ramsau, denimo pri urejanju poti pomaga država, pri nas ta problem ni rešen.

Marko Meško iz TIC Jezersko poudarja, da je sodelovanje v združenju gorniških vasi zelo pomembno.

Še bolj izmenjava izkušenj, znanja, tudi skupni nastopi, skupna spletna stran je dobro obiskana. Gre za skupno promocijo, skupno predstavitve v alpskem prostoru. Turistični ponudniki prilagajajo svojo ponudbo tudi na Jezerskem. V zadnjih štirih letih so se za turizem na Jezerskem odločili tudi novi ponudniki.

Številni turisti, ki obiskujejo Ramsau, se odločajo tudi za obisk narodnega parka Berchtesgaden, Sepp EGER, iz narodnega parka Berchtesgaden.

Vsako leto nacionalni park obišče milijon in pol obiskovalcev. Turistične tokove obiskovalcev uspešno usmerjamo, sprehajalnih poti je dovolj, na območju parka ni prepovedanih poti. Od obiskovalcev pričakujemo spoštovanje pravil in narave. Vstopnine ni. Vsak, ki  želi vstopiti v narodni park Berchtesgaden, je dobrodošel.

Gorniške vasi izpolnjujejo zaveze Alpske konvencije, ki stremi k trajnostnemu razvoju v Alpah. Prizadevanja v vseh državah podpirajo planinske zveze in združenja. Pri nas je to Planinska zveza Slovenije, ki bedi tudi nad pripravami za vstop druge gorniške vasi v Sloveniji. Jeseni bodo gorniška vas postale tudi Luče.


Aktualna tema

4428 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Gorniške vasi stavijo na pohodniški turizem

25.06.2019

Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje. Več Aljana Jocif.

Prva gorniška vas v združenju je bila pred leti Ramsau na jugovzhodu Nemčije

Ginzling, Mallnitz, Val di Zoldo, so gorniške vasi, povezane v mednarodno  mrežo Gorniške vasi. Prva gorniška vas je pred leti postal nemški Ramsau, v tej  druščini je lani kot prva slovenska gorniška vas vstopilo tudi Jezersko. Mrežo je osnovala Avstrijska planinska zveza, vasi pa v času množičnega turizma drugod ohranjajo in spodbujajo vrednote pod geslom Manj in zato bolje.

Pogoji za vključitev v mrežo gorniških vasi so povezani z ne množičnostjo, s trajnostnim turizmom, z dejavnim preživljanjem prostega časa, vasi imajo manj ko 2 tisoč 500 prebivalcev in  niso obremenjene z industrijo.  Gorniške vasi se medsebojno povezujejo in sodelujejo, največ jih je v Avstriji. Prva gorniška vas v združenju je bila pred leti Ramsau na jugovzhodu Nemčije, ki je klimatsko zdravilišče pod  Watzmannom. V Ramsau  spodbujajo pohodništvo in iščejo prednosti brez množičnega turizma. Imajo dobro organiziran javni prevoz, ki se delno sofinancira tudi iz zdraviliške takse Na tem območju je 80 kmetij, med njimi 65 najetih.

Fritz Rasp, vodja Turizma v Ramsau:

V Ramsauu imamo  2 tisoč 400 postelj,  okoli 75 tisoč gostov na leto, ti pa ustvarijo 360 tisoč nočitev. 90 odstotkov gostov je domačih, desetina prihaja iz Avstrije, Francije, Nizozemske. Glavnino nočitev beležimo od maja do oktobra. Mi nismo odvisni od množičnega turizma, spodbujamo pohodnike in ljubitelje narave. Imamo okoli 250 kilometrov pohodniških poti in stez. V povprečju se naši turisti sprehajajo 2 ali tri ure na dan. Hribi, narava, podeželje, svetovno znano jezero Koenigsee, narodni park Berchtesgaden, so naši aduti.

Na Jezerskem, ki je v združenju dobro leto, imajo ponudniki skupaj  400 postelj, ustvarijo pa 15 tisoč nočitev na leto. Drejc Karničar dodaja:

Začetek ni bil enostaven, priznava župan Drejc Karničar, a trajnostni turizem ter povezovanje ponudbe s pohodništvom domačini že sprejemajo. Gostje, ki so že obiskali gorske vasi v Nemčiji in Avstriji, vejo, kaj hočejo. Tudi pri nas imamo poleg zahtevnih tur, tudi alpinističnih, veliko možnosti za pohodništvo. A poti, tudi planinske urejamo sami. Medtem ko v Ramsau, denimo pri urejanju poti pomaga država, pri nas ta problem ni rešen.

Marko Meško iz TIC Jezersko poudarja, da je sodelovanje v združenju gorniških vasi zelo pomembno.

Še bolj izmenjava izkušenj, znanja, tudi skupni nastopi, skupna spletna stran je dobro obiskana. Gre za skupno promocijo, skupno predstavitve v alpskem prostoru. Turistični ponudniki prilagajajo svojo ponudbo tudi na Jezerskem. V zadnjih štirih letih so se za turizem na Jezerskem odločili tudi novi ponudniki.

Številni turisti, ki obiskujejo Ramsau, se odločajo tudi za obisk narodnega parka Berchtesgaden, Sepp EGER, iz narodnega parka Berchtesgaden.

Vsako leto nacionalni park obišče milijon in pol obiskovalcev. Turistične tokove obiskovalcev uspešno usmerjamo, sprehajalnih poti je dovolj, na območju parka ni prepovedanih poti. Od obiskovalcev pričakujemo spoštovanje pravil in narave. Vstopnine ni. Vsak, ki  želi vstopiti v narodni park Berchtesgaden, je dobrodošel.

Gorniške vasi izpolnjujejo zaveze Alpske konvencije, ki stremi k trajnostnemu razvoju v Alpah. Prizadevanja v vseh državah podpirajo planinske zveze in združenja. Pri nas je to Planinska zveza Slovenije, ki bedi tudi nad pripravami za vstop druge gorniške vasi v Sloveniji. Jeseni bodo gorniška vas postale tudi Luče.


07.08.2023

Skavti in taborniki na Jamoboreeju v Južni Koreji

V Južni Koreji se je na t.i. Jamboreeju zbralo več kot 40.000 skavtov in tabornikov iz 158 držav, tudi iz Slovenije. Gre za dogodek, ki poteka vsake štiri leta, osrednje teme tokratnega dogodka pa so svetovni razvoj, svetovni mir, kulturna raznolikost, pustolovščina, zabava in prijateljstvo. Poklicali smo v Južno Korejo in govorili z vodnico Lano Pavšič in udeleženko jamboreeja Žano Čamdžič.


07.08.2023

Največja težava so v Dravogradu trenutno zemeljski plazovi

Že včeraj sta se po stranskih poteh in na koncu tudi peš Metka Pirc in Damjan Rostan prebila do Črne na Koroškem, danes pa sta se oglasila tudi iz Dravograda. Tudi ta koroška občina je bila zaradi poplav nekaj časa povsem odrezana od sveta. Zdaj, ko je voda odtekla, so glavna težava grozeči plazovi.


06.08.2023

Prebili smo se v Črno na Koroškem

Po stranskih poteh in na koncu tudi peš sta se Metka Pirc in Damjan Rostan prebila v Črno na Koroškem.


06.08.2023

Pasti nakazovanja pomoči neposredno posameznikom

Mnogi bi radi pomagali ljudem, ki so se znašli v stiski zaradi neurij in poplav. Pojavljajo se tudi pozivi k neposrednemu nakazovanju denarja na njihove transakcijske račune. A humanitarne organizacije imajo v zvezi s tem pomisleke. Sredstva za pomoč je mogoče nakazati tudi s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo UJMA5 oz. UJMA10 (Rdeči križ Slovenije), KARITAS5 oz. KARITAS10 (Slovenska karitas) ali ENOSRCE5 (Zveza prijateljev mladine Slovenije) na številko 1919.


06.08.2023

V Posavju se razmere počasi normalizirajo

Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.


06.08.2023

Plazovi: Nevarnost obstaja povsod!

Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.


06.08.2023

Prevalje zdaj skušamo očistiti, Koroška je sicer nerazpoznavna

Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.


06.08.2023

Do Ljubnega ob Savinji sta zdaj dva obvoza

Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.


06.08.2023

Prebiti varovalni nasip na Muri se trudijo zamašiti

Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.


06.08.2023

Pogovor z županom Luč Klavdijem Strmčnikom

Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.


05.08.2023

EU: Slovenija v nesreči ni sama

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.


05.08.2023

Iz Solčave preko Avstrije nazaj v Slovenijo v treh urah

»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.


05.08.2023

Vlada se strinja s pobudo jutrišnjega odprtja trgovin

Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.


05.08.2023

»Za spopadanje s posledicami hude ujme je nujna enotnost«.

"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.


04.08.2023

Stanje v Komendi ostaja težko

Izjava poveljnika Gasilske zveze Komenda Romana Kancilje


05.08.2023

Meteorolog Branko Gregoričič: »Vreme se počasi umirja, kljub temu bo danes in tudi pomoči marsikje še vedno deževalo.«

Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.


05.08.2023

Cvetka Tomin, generalna sekretarka RKS: Pomembno je vedeti, da nismo sami

Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.


05.08.2023

Na Koroškem se razmere ne umirjajo, na Prevaljah znova prožili sireno

»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.


05.08.2023

Loče so trenutno najbolj poplavljen kraj v občini Brežice

»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.


04.08.2023

Letalski promet zaenkrat poteka nemoteno

Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.


Stran 25 od 222
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov