Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nedeljskem jutru na Prvem smo raziskovali bolšjake. Zgodbe z bolšjih sejmov sta z nami delilia Andraž Hrastar, organizator radovljiškega bolšjaka in Miro Slana, poznavalec starin in lastnik Fabianove muzejske trgovine. Novinarka Nataša Kuhar je pripravili reportažo z mariborskega bolšjaka, vse skupaj pa smo začinili z odlomki iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja. Temo je raziskala in pripravila Darja Pograjc.
Zgodbe z bolšjih sejmov doma in po svetu
Z možem greva zelo rada na bolšji sejem v Ljubljano. Pred nekaj časa sva kupila star radio, Kosmaj, ki se zelo težko dobi, tako da sva ga kar nekaj časa iskala. – Marija iz Kranja
Rad bi povedal, da naj bi bil bolšji trg za starine, za staro, rabljeno robo, danes pa pol bolšjega trga zasedejo profesionalni prodajalci z novo robo. Kužki, ki lajajo na baterije, ure, nogavice, spodnje hlače, bunde – vse novo iz Italije in Kitajske. To je kritika! – Jože iz Ljubljane (z Viča)
Jaz sem bil na bolšjem sejmu na Južnem Tirolskem in sem dobil tri kipce, harmonikaše, stare verjetno sto let. Sem jih dobil čisto poceni, pa jih danes ne bi prodal za noben denar. – Joško iz Zemona pri Vipavi
Izkušnje poslušalcev dokazujejo, da so bolšji sejmi danes še kako aktualni. Gre za prostore, ki dišijo po zgodovini. Prostore, v katerih potekajo bolj in manj glasna barantanja. Prostore, v katerih se srečujejo zbiratelji, in prostore, v kterih starine (pa tudi kič) romajo iz rok v roke in na koncu v nove domove, zasebne zbirke, muzeje.
Andraž Hrastar je organizator manjšega bolšjaka v Radovljici, ki poteka vsako prvo nedeljo v mesecu že 10 let. Pravi, da so prodajalci in obiskovalci po večini starejši ljudje, mladine je manj.
Ko so ljudje starejši, se začnejo zavedati, da je to neka preteklost, neka navezanost na določene izdelke. Včasih, ko pridejo obiskovalci, se ustavijo in komentirajo: “O, to smo pa tudi mi imeli doma! To je pa moja stara mama imela!” … Tako, da je to malo tudi obnova spomina.
Prodajalci iščejo starine od ust do ust, pri praznjenju hiš, nekateri pa starine iščejo na kramarskih sejmih čez mejo. Poznavalec starin Miro Slana, lastnik Fabianove muzejske trgovine v Lokvi na Krasu, razloži, da ga “bolšjakarji” po 20, 30 letih že dobro poznajo in točno vedo, kateri predmeti bi ga lahko zanimali.
Včasih pride do kakšne manjše zamere, ker nisi bil prvi “pri koritu”. Kupci na bolšjaku smo po navadi zelo občutljivi, si nekako jemljemo pravico, da bodo na nas, ker že tako dolgo kupujemo, gledali malo drugače kot na nekoga, ki pride tja enkrat ali dvakrat in slučajno nekaj kupi.
Srečal se je tudi s tragičnimi zgodbami:
Spomnim se gospe iz Kamnika, ki je prodajala svojo dediščino, dediščino svojih staršev. Sem videl, da se je težko ločila od nje. Tako da sem se potem najavil pri njej in šel prav k njej domov, kjer mi je tudi razložila, da jo je do te odločitve pripeljala finančna stiska.
»Če vemo, da bolšjak obstaja od časa Marije Terezije, pa še ni zamrl, se za njegov obstoj ni bati,« konča Miro Slana.
V zgornjem posnetku najdete tudi reportažo Nataše Kuhar z mariborskega bolšjega in kramarskega sejma na Teznu, dodali pa smo še nekaj odlomkov iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljskem jutru na Prvem smo raziskovali bolšjake. Zgodbe z bolšjih sejmov sta z nami delilia Andraž Hrastar, organizator radovljiškega bolšjaka in Miro Slana, poznavalec starin in lastnik Fabianove muzejske trgovine. Novinarka Nataša Kuhar je pripravili reportažo z mariborskega bolšjaka, vse skupaj pa smo začinili z odlomki iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja. Temo je raziskala in pripravila Darja Pograjc.
Zgodbe z bolšjih sejmov doma in po svetu
Z možem greva zelo rada na bolšji sejem v Ljubljano. Pred nekaj časa sva kupila star radio, Kosmaj, ki se zelo težko dobi, tako da sva ga kar nekaj časa iskala. – Marija iz Kranja
Rad bi povedal, da naj bi bil bolšji trg za starine, za staro, rabljeno robo, danes pa pol bolšjega trga zasedejo profesionalni prodajalci z novo robo. Kužki, ki lajajo na baterije, ure, nogavice, spodnje hlače, bunde – vse novo iz Italije in Kitajske. To je kritika! – Jože iz Ljubljane (z Viča)
Jaz sem bil na bolšjem sejmu na Južnem Tirolskem in sem dobil tri kipce, harmonikaše, stare verjetno sto let. Sem jih dobil čisto poceni, pa jih danes ne bi prodal za noben denar. – Joško iz Zemona pri Vipavi
Izkušnje poslušalcev dokazujejo, da so bolšji sejmi danes še kako aktualni. Gre za prostore, ki dišijo po zgodovini. Prostore, v katerih potekajo bolj in manj glasna barantanja. Prostore, v katerih se srečujejo zbiratelji, in prostore, v kterih starine (pa tudi kič) romajo iz rok v roke in na koncu v nove domove, zasebne zbirke, muzeje.
Andraž Hrastar je organizator manjšega bolšjaka v Radovljici, ki poteka vsako prvo nedeljo v mesecu že 10 let. Pravi, da so prodajalci in obiskovalci po večini starejši ljudje, mladine je manj.
Ko so ljudje starejši, se začnejo zavedati, da je to neka preteklost, neka navezanost na določene izdelke. Včasih, ko pridejo obiskovalci, se ustavijo in komentirajo: “O, to smo pa tudi mi imeli doma! To je pa moja stara mama imela!” … Tako, da je to malo tudi obnova spomina.
Prodajalci iščejo starine od ust do ust, pri praznjenju hiš, nekateri pa starine iščejo na kramarskih sejmih čez mejo. Poznavalec starin Miro Slana, lastnik Fabianove muzejske trgovine v Lokvi na Krasu, razloži, da ga “bolšjakarji” po 20, 30 letih že dobro poznajo in točno vedo, kateri predmeti bi ga lahko zanimali.
Včasih pride do kakšne manjše zamere, ker nisi bil prvi “pri koritu”. Kupci na bolšjaku smo po navadi zelo občutljivi, si nekako jemljemo pravico, da bodo na nas, ker že tako dolgo kupujemo, gledali malo drugače kot na nekoga, ki pride tja enkrat ali dvakrat in slučajno nekaj kupi.
Srečal se je tudi s tragičnimi zgodbami:
Spomnim se gospe iz Kamnika, ki je prodajala svojo dediščino, dediščino svojih staršev. Sem videl, da se je težko ločila od nje. Tako da sem se potem najavil pri njej in šel prav k njej domov, kjer mi je tudi razložila, da jo je do te odločitve pripeljala finančna stiska.
»Če vemo, da bolšjak obstaja od časa Marije Terezije, pa še ni zamrl, se za njegov obstoj ni bati,« konča Miro Slana.
V zgornjem posnetku najdete tudi reportažo Nataše Kuhar z mariborskega bolšjega in kramarskega sejma na Teznu, dodali pa smo še nekaj odlomkov iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja.
Nekoliko drugačno praznično vzdušje je letos. Brez prireditev, z okrnjenimi božičnimi sejmi in brez hrane in pijače na stojnicah. Darila so tista, ki ostajajo in ki mnogim pričarajo lepe praznike. O nakupovanju daril, o preudarnosti pri tem početju ob mnogih reklamah in vabilih k trošenju ter o razmisleku o smiselnosti zadolževanja za decembrske nakupe.
Zadnji teden z zanimanjem sledimo, kako se omikron širi po Evropi in svetu. Za zdaj še ugibamo, kaj nas čaka: Ali bo omikron hujši od delte? Ali bodo za covidom zbolevali tudi cepljeni? Kaj pa prebolevniki? V državah na jugu Afrike je omikron v samo mesecu dni prehitel delto in predstavlja že kar devetdeset odstotkov vseh novih okužb. Nove variante pri Covid-19 Sledilniku spremlja Sebastian Pleško. Marca letos je prvi razkril, da je v Sloveniji že prisotna nigerijska mutacija koronavirusa. Kaj pa napoveduje glede različice omikron, ga je vprašal Iztok Konc. Foto: Geralt/ Pixabay
Za otroke je od danes naprej na voljo aplikacija RTV Živ žav, primerna za mobilne telefone in tablične računalnike. Z njeno pomočjo otroci vstopajo v varen digitalni svet in se učijo prvih črk ter branja na njim prikupen način.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Znana je zmagovalna pravljica natečaja za izvirno slovensko pravljico za oddajo Lahko noč, otroci in pravljice, ki jih je tričlanska strokovna žirija predlagala za odkup.
Spolno nadlegovanje je bilo dolgo časa nekaj, o čemer se ni govorilo in česar se ni problematiziralo. Kljub temu, da se je pogosto dogajalo vsem na očeh in kljub temu, da ko govorimo o spolnem nadlegovanju in trpinčenju, vedno govorimo o zlorabi moči. Tovrstna dejanja so lahko kazensko pregonljiva, pravi dr. Jovana Mihajlović Trbovc, lahko pa so zgolj etično sporna in jih je, tudi zaradi odsotnosti pravilnikov, težko sankcionirat. V vsakem primeru pa je spolno nadlegovanje, ne glede na to v kakšnem prostoru se zgodi in komu, lahko prepoznati. Kot poudarja prof. dr. Vesna Leskošek, ljudje zelo dobro vemo, kdaj je odnos profesionalen in kdaj seksualiziran.
Letošnji mednarodni dan prostovoljstva, ki bo v nedeljo, poteka pod naslovom Prostovolji zdaj za našo skupno prihodnost. V organizaciji Slovenske filantropije pa danes že poteka 13. slovenski kongres prostovoljstva, na katerem se pogovarjajo o pomenu solidarnosti pri reševanju družbenih in okoljskih izzivov. Civilna družba in prostovoljci tudi sicer želijo nagovoriti ljudi za skupno reševanje problemov sedanjosti in prihodnosti ter za iskanje trajnih in izvedljivih rešitev. Tjaša Arko iz Slovenske filantropije, ki vodi programe prostovoljstva, je več povedala o duši prostovoljstva nasploh ter poudarila, da je v to današnjih družbah to velikokrat socialni korektiv.
V Rigi, glavnem mestu Latvije, poteka dvodnevno srečanje zunanjih ministrov članic zveze Nato. Danes razpravljajo o bolečih lekcijah iz Afganistana, od koder se je zavezništvo z Ameriko na čelu umaknilo letošnjega avgusta. Tudi sicer so ministri opozorili na nove napetosti ob ukrajinsko-ruski meji. Nato namreč kritizira Moskvo, da tam kopiči vojaške sile. Rusija obtožbe zavrača kot zahodno propagando, medtem pa uradni Kijev ruske manevre, belorusko izkoriščanje migrantov in energetsko krizo razume kot enovit hibridni napad na zavezništvo. O izzivih Severnoatlantskega zavezništva se je kolega Miha Lampreht pogovarjal z izrednim profesorjem Fakultete za družbene vede dr. Vladimirjem Prebiličem.
Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu strokovnjaki opozarjajo, da so oboleli še vedno stigmatizirani, pri čemer pa so diskriminacije v največji meri deležni v zdravstvenem okolju.
Danes je DARS zagnal sistem elektronskih vinjet in tako je odslej že mogoče prvič kupiti vinjeto, ki bo delovala povsem digitalno. Cena ostaja enaka, nadzor bo potekal s kamerami, nalepke pa ne bo več. Seveda bodo sedanje fizične vinjete, ki jih poznamo od leta 2008, kot običajno v veljavi do konca januarja,
Konec leta se izteče slovensko predsedovanje Svetu Evropske Unije. Urad vlade za komuniciranje je ob tej priložnosti v sodelovanju z veleposlaništvom Slovenije v Belgiji v evropski četrti v Bruslju pripravil festival, na katerem se Slovenija predstavlja Evropi, ki bo trajal do srede. Festival lahko obiščete v posebnem šotoru na bruseljskem križišču Schuman. Z bruseljskim dopisnikom se je o festivalu pogovarjala Darja Groznik.
Evropska agencija za zdravila EMA je odobrila cepivo za cepljenje otrok v starosti od 5. do 12. leta. V Italiji napovedujejo, da bodo začeli cepiti že pred božičem, saj bodo oblasti najpozneje prihodnji teden odobrile cepivo Pfizerja in Biontecha. Otroci bodo prejeli le tretjino odmerka odraslih. V Italiji je cepljenih 82% prebivalcev, ki so stari nad 12 let. O cepivu, cepljenju in priporočilih v Sloveniji v pogovoru s pediatrom Denisom Bašem, dr. med.
Septembra leta 2015 je Volkswagen ameriški agenciji za varstvo okolja EPA stran od oči javnosti priznal, da je goljufal na okoljskih testih. Dva tedna pozneje je agencija Volkswagnovo goljufanje na testih izpušnih plinov razkrila javnosti. Nemški proizvajalec je v približno 11 milijonov vozil vgradil sisteme za prirejanje meritev količine izpustov dušikovih oksidov. Škandal, ki je vplival na celotno avtomobilsko industrijo, je nemškega avtomobilskega proizvajalca stal na desetine milijard evrov, preiskovalci so pod drobnogled vzeli tudi več njegovih tekmecev, na sodiščih pa je še množica odprtih primerov.
Zaradi novozapadlega snega so se razmere v gorah spremenile in dokončno postale zimske. Na družbenih omrežjih so se že pojavile prve fotografije turnih smučarjev, ki so že opravili prve spuste. Pa to zares pomeni začetek zimske gorniške sezone in ali je čas res primeren za obisk visokogorja?
Osebni podatki so valuta, s katero spletni giganti ustvarjajo rekordne dobičke. Njihovi algoritmi namreč omogočajo ciljano oglaševanje, ki ga za širjenje svojih sporočil lahko uporabljajo vsi – od posameznikov do političnih strank ali korporacij. Tovrstno oglaševanje je zaobšlo vsa pravila nagovarjanja potrošnikov, propaganda, zavajanje in širjenje napačnih informacij pa se je izkazalo za posebej škodljivo v času globalne pandemije koronavirusa, ko sta se polarizacija in radikalizacija s spleta prelili v resnično življenje. Če je storitev brezplačna, potem uporabniki niso potrošniki, ampak izdelki, ki jih lastniki spletnih platform prodajajo oglaševalcem. Ampak kot je razkrila žvižgačka Frances Haugen, to še ni vse. Facebook, oziroma Meta, kot se zdaj imenuje ta spletni velikan, s svojimi algoritmi te izdelke ne le prodaja, ampak tudi oblikuje. Kako se torej lotiti problema širjenja lažni, napačnih, zavajajočih,škodljivih in nevarnih informacij prek spleta? V Sarajevu je ta mesec potekala konferenca Point, ki pretresa politično odgovorost in nove tehnologije. Tam se je Urška Henigman o problemu polarizacije in radikalizacije pogovarjala z dvema sogovornicama.
Dnevi boja proti nasilju nad ženskami osvetljujejo tudi psihične stiske in slabše razmere v družinah, ki jih je prinesla epidemija covida-19. Za lajšanje stisk žrtev nasilja je Inštitut za proučevanje enakosti spolov na začetku leta zagnal projekt Na varnem si, s katerim so vzpostavili nove varne točke in virtualno svetovanje.
Črni petek je ameriški izum in potencira našo željo po nakupovanju, ki je problematična sama po sebi, ko si želimo stvari, ki jih ne potrebujemo. Breda Luthar, Boštjan Okorn in avtorica Eva Lipovšek.
Dnevno v medijih poročamo o številnih bolnikih, ki zaradi covida potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Medtem ko je epidemija končno vendarle začela pojenjati, pa se bodo bolniške postelje polnile še tedne, pravijo strokovnjaki. Še posebej dolgotrajna zdravljenja zaradi covida potrebujejo bolniki na intenzivnih terapijah. Včasih je presaditev pljuč, poškodovanih zaradi covida, edini izhod. Ta možnost pa je dana le nekaterim.
Televizija Slovenija je z novim vodstvom pod generalnim direktorjem Andrejem Grahom Whatmoughom in v.d. direktorjem Televizije Valentinom Arehom podvržena večjim spremembam. Programski svet bo v ponedeljek odločal o Programsko-produkcijskem načrtu, ki vsebuje krajšanje informativnih oddaj, ukinjanje nekaterih in premik drugih na drugi spored. Danes se je oglasil kolektiv informativnega programa, pojasnilo pa je podal tudi direktor televizije.
Neveljaven email naslov