Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetuje Marko Puschner iz Safe.si.
Poleti imajo otroci več časa za brskanje po internetu, zato se morajo starši z njimi še pogosteje pogovarjati o njihovem početju na spletu
Otroci se med poletnimi počitnicami zaposlijo na raznorazne načine. Glede na to, da je že med letom, ko obiskujejo pouk, njihov stalni spremljevalec mobilni telefon, verjetno ni napačno sklepanje, da bo tega med počitnicami še več. Spletne vsebine – prek mobilnika ali na kakšen drug način – so bolj dostopne kot nekoč. In ko tako iz dolgčasa klikamo na gumb naprej, na raznorazne povezave, z lahkoto pridemo tudi do zlonamernih vsebin. Zato so na Safe.si, Točki ozaveščanja o varni rabi interneta, ki deluje na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pripravili nekaj počitniških nasvetov o ravnanju na internetu, ki pa jih kaže upoštevati vse leto. Kot pravi Marko Puschner iz Safe.si, otroci največkrat obžalujejo objave golih fotografij ali takšnih vsebin, ki se na prvi pogled zdijo zanimive in smešne, a vodijo v spletno nasilje, žaljenje. Pri tem imajo veliko vlogo starši:
“Največja napaka, ki jo starši delajo, je, da se z otrokom ne pogovorijo, ko mu prvič dajo v uporabo mobilni telefon. Od tega trenutka dalje se morajo z njim ves čas pogovarjati o tem, kaj vse dela na spletu. Družabna omrežja so namreč sestavni del življenja otrok.”
Puschner pravi, da ima veliko ljudi, ne le otrok, med svojimi sledilci popolne neznance:
“Dodajali so jih, da bi imeli več prijateljev. A njihov dostop do naših objav lahko vodi v različne zlorabe, rope, če recimo objavljamo lokacijo in tako sporočimo, da smo zdoma. Če objavljamo posnetke, na katerih se naš obraz vidi od blizu, lahko nekdo ta obraz prilepi na drugo telo. Potem pa trdi, da smo to mi.”
Ena od osnov za varno rabo spletnih aplikacij je tudi to, da preberemo nastavitve varnosti in zasebnosti. Nastaviti pa moramo dobro geslo: “Dobro geslo je tako, da ima vsaj deset znakov. Ti naj bodo velike in male črke, številke in posebni znaki, kot so afna, zvezdica, klicaj. Znaki naj bodo med seboj nepovezani, naj bodo to naključne besede, ki z našim življenjem niso povezane. Najslabša gesla pa vsebujejo imena, datume in imajo le štiri, pet, šest znakov,” še doda sogovornik.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Svetuje Marko Puschner iz Safe.si.
Poleti imajo otroci več časa za brskanje po internetu, zato se morajo starši z njimi še pogosteje pogovarjati o njihovem početju na spletu
Otroci se med poletnimi počitnicami zaposlijo na raznorazne načine. Glede na to, da je že med letom, ko obiskujejo pouk, njihov stalni spremljevalec mobilni telefon, verjetno ni napačno sklepanje, da bo tega med počitnicami še več. Spletne vsebine – prek mobilnika ali na kakšen drug način – so bolj dostopne kot nekoč. In ko tako iz dolgčasa klikamo na gumb naprej, na raznorazne povezave, z lahkoto pridemo tudi do zlonamernih vsebin. Zato so na Safe.si, Točki ozaveščanja o varni rabi interneta, ki deluje na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pripravili nekaj počitniških nasvetov o ravnanju na internetu, ki pa jih kaže upoštevati vse leto. Kot pravi Marko Puschner iz Safe.si, otroci največkrat obžalujejo objave golih fotografij ali takšnih vsebin, ki se na prvi pogled zdijo zanimive in smešne, a vodijo v spletno nasilje, žaljenje. Pri tem imajo veliko vlogo starši:
“Največja napaka, ki jo starši delajo, je, da se z otrokom ne pogovorijo, ko mu prvič dajo v uporabo mobilni telefon. Od tega trenutka dalje se morajo z njim ves čas pogovarjati o tem, kaj vse dela na spletu. Družabna omrežja so namreč sestavni del življenja otrok.”
Puschner pravi, da ima veliko ljudi, ne le otrok, med svojimi sledilci popolne neznance:
“Dodajali so jih, da bi imeli več prijateljev. A njihov dostop do naših objav lahko vodi v različne zlorabe, rope, če recimo objavljamo lokacijo in tako sporočimo, da smo zdoma. Če objavljamo posnetke, na katerih se naš obraz vidi od blizu, lahko nekdo ta obraz prilepi na drugo telo. Potem pa trdi, da smo to mi.”
Ena od osnov za varno rabo spletnih aplikacij je tudi to, da preberemo nastavitve varnosti in zasebnosti. Nastaviti pa moramo dobro geslo: “Dobro geslo je tako, da ima vsaj deset znakov. Ti naj bodo velike in male črke, številke in posebni znaki, kot so afna, zvezdica, klicaj. Znaki naj bodo med seboj nepovezani, naj bodo to naključne besede, ki z našim življenjem niso povezane. Najslabša gesla pa vsebujejo imena, datume in imajo le štiri, pet, šest znakov,” še doda sogovornik.
Marakeška politična deklaracija in globalni sporazum Združenih narodov o varnih, urejenih, regularnih migracijah nista pravno-formalo zavezujoča dokumenta. Pogovor z izr. prof. dr. Petro Roter s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani je je pripravila Cirila Štuber.
O tem, kaj lahko pričakujemo od prenovljene direktive EU o kakovosti pitne vode, v pogovoru z biologom dr. Gorazdom Urbaničem z Inštituta za vode.
Napovedi so se uresničile: demokrati so na vmesnih kongresnih volitvah po osmih letih znova prevzeli večino v predstavniškem domu oziroma spodnjem domu kongresa, v senatu pa bodo imeli še naprej večino republikanci. Več Tomaž Gerden.
Čeprav je že november, ni ne duha ne sluha o debelih plaščih, rokavicah, kapah in toplih šalih. Nekaterim to ustreza, drugim spet ne. V topel november se bomo zbujali vsaj še en teden. Odstopanje od povprečja žal ni nič novega, saj opozorila o podnebnih spremembah in nujnih prilagoditvah poslušamo že 3 desetletja. Trenutne previsoke temperature seveda vplivajo na podaljšano vegetacijo in aktivnost žuželk, mnoge med njimi spadajo med invazivne vrste.
Pametni mobilni telefon je najpomembnejša naprava za dostop do spleta, tako kaže raziskava Medijska potrošnja 2018. Več kot 70% ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, radio poslušamo predvsem v avtomobilu.
Že dobro desetletje obstaja platforma, ki je še posebej v zadnjih letih spremenila možnost prenočevanja popotnikov – govorimo namreč o Airbnbju. Tega so tisti, ki včasih iščejo cenejšo prenočitev, pri čemer z informacijami na pomoč priskočijo lokalni prebivalci, vzljubili, drugi pa imajo pomisleke. Nekatere države tako skušajo omejiti delovanje Airbnbja, pritožujejo se tudi domačini, ker dajejo lastniki prednost kratkoročnemu tipu najemanja, ki prinaša več denarja kot dolgoročni. In če je pri nas v preteklosti marsikdo oddajal na črno, je Finančna uprava z lanskim letom temu naredila konec, ko je začela poostreno nadzirati.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predsedniku republike Borutu Pahorju dopoldne predal poročilo za leto 2017. Kje se pri nas pojavlja največ diskriminacije, kaj prinašajo domoljubne pravljice in zakaj institucije zagovornika enakosti prebivalci tudi po dveh letih delovanja večinoma še vedno ne poznajo - o vsem tem se je z Miho Lobnikom pogovarjala Urška Ivanovič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenija se skuša vse bolj uveljavljati tudi na gastronomskem področju. Kot je znano, si sodobni gurmani, ki jim s tujko pravimo foodieji, kot glavni motiv za potovanje omislijo ravno kulinariko. Pri nas si take ljudi želijo privabiti tudi z izdajo mednarodno priznanega gastronomskega vodnika Gault-Millau, ki bo kmalu izšel v slovenščini. Več Tina Lamovšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Hrvaška poslanka stranke Most, ki je pred polno saborsko dvorano spregovorila o nehumanih razmerah v splitski porodnišnici, je v samo dveh dneh sprožila gibanje žensk s podobnimi travmatičnimi izkušnjami. Te so na Ministrstvo za zdravje odnesle več kot 400 zgodb in dosegle obljubo po poostrenemu inšpekcijskemu nadzoru v porodnišnicah. Podobnih akcij so se zdaj sicer brez konkretnih imen oseb in porodnišnic lotili v različnih organizacijah v Bosni in Hercegovini ter v Sloveniji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. V Evropi zaradi možganske kapi umre 650 tisoč ljudi na leto, pri nas vsako leto prizadene približno 4 tisoč ljudi, kar je več kot 10 dnevno. A kljub visoki umrljivosti in tudi invalidnosti je možganska kap premagljiva. Zlasti ob hitrem prepoznavanju in ukrepanju lahko preprečimo marsikatero smrt in omilimo posledice. In prav to je tudi osrednje sporočilo današnjega svetovnega dneva o možganski kapi. Prispevek Snežane Ilijaš.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 90-letnici Radia Slovenija smo poslušalce v nedeljskem jutru na Prvem povprašali po njihovih prvih spominih na radio in naš program.
Neveljaven email naslov