Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svetuje Marko Puschner iz Safe.si.
Poleti imajo otroci več časa za brskanje po internetu, zato se morajo starši z njimi še pogosteje pogovarjati o njihovem početju na spletu
Otroci se med poletnimi počitnicami zaposlijo na raznorazne načine. Glede na to, da je že med letom, ko obiskujejo pouk, njihov stalni spremljevalec mobilni telefon, verjetno ni napačno sklepanje, da bo tega med počitnicami še več. Spletne vsebine – prek mobilnika ali na kakšen drug način – so bolj dostopne kot nekoč. In ko tako iz dolgčasa klikamo na gumb naprej, na raznorazne povezave, z lahkoto pridemo tudi do zlonamernih vsebin. Zato so na Safe.si, Točki ozaveščanja o varni rabi interneta, ki deluje na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pripravili nekaj počitniških nasvetov o ravnanju na internetu, ki pa jih kaže upoštevati vse leto. Kot pravi Marko Puschner iz Safe.si, otroci največkrat obžalujejo objave golih fotografij ali takšnih vsebin, ki se na prvi pogled zdijo zanimive in smešne, a vodijo v spletno nasilje, žaljenje. Pri tem imajo veliko vlogo starši:
“Največja napaka, ki jo starši delajo, je, da se z otrokom ne pogovorijo, ko mu prvič dajo v uporabo mobilni telefon. Od tega trenutka dalje se morajo z njim ves čas pogovarjati o tem, kaj vse dela na spletu. Družabna omrežja so namreč sestavni del življenja otrok.”
Puschner pravi, da ima veliko ljudi, ne le otrok, med svojimi sledilci popolne neznance:
“Dodajali so jih, da bi imeli več prijateljev. A njihov dostop do naših objav lahko vodi v različne zlorabe, rope, če recimo objavljamo lokacijo in tako sporočimo, da smo zdoma. Če objavljamo posnetke, na katerih se naš obraz vidi od blizu, lahko nekdo ta obraz prilepi na drugo telo. Potem pa trdi, da smo to mi.”
Ena od osnov za varno rabo spletnih aplikacij je tudi to, da preberemo nastavitve varnosti in zasebnosti. Nastaviti pa moramo dobro geslo: “Dobro geslo je tako, da ima vsaj deset znakov. Ti naj bodo velike in male črke, številke in posebni znaki, kot so afna, zvezdica, klicaj. Znaki naj bodo med seboj nepovezani, naj bodo to naključne besede, ki z našim življenjem niso povezane. Najslabša gesla pa vsebujejo imena, datume in imajo le štiri, pet, šest znakov,” še doda sogovornik.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Svetuje Marko Puschner iz Safe.si.
Poleti imajo otroci več časa za brskanje po internetu, zato se morajo starši z njimi še pogosteje pogovarjati o njihovem početju na spletu
Otroci se med poletnimi počitnicami zaposlijo na raznorazne načine. Glede na to, da je že med letom, ko obiskujejo pouk, njihov stalni spremljevalec mobilni telefon, verjetno ni napačno sklepanje, da bo tega med počitnicami še več. Spletne vsebine – prek mobilnika ali na kakšen drug način – so bolj dostopne kot nekoč. In ko tako iz dolgčasa klikamo na gumb naprej, na raznorazne povezave, z lahkoto pridemo tudi do zlonamernih vsebin. Zato so na Safe.si, Točki ozaveščanja o varni rabi interneta, ki deluje na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pripravili nekaj počitniških nasvetov o ravnanju na internetu, ki pa jih kaže upoštevati vse leto. Kot pravi Marko Puschner iz Safe.si, otroci največkrat obžalujejo objave golih fotografij ali takšnih vsebin, ki se na prvi pogled zdijo zanimive in smešne, a vodijo v spletno nasilje, žaljenje. Pri tem imajo veliko vlogo starši:
“Največja napaka, ki jo starši delajo, je, da se z otrokom ne pogovorijo, ko mu prvič dajo v uporabo mobilni telefon. Od tega trenutka dalje se morajo z njim ves čas pogovarjati o tem, kaj vse dela na spletu. Družabna omrežja so namreč sestavni del življenja otrok.”
Puschner pravi, da ima veliko ljudi, ne le otrok, med svojimi sledilci popolne neznance:
“Dodajali so jih, da bi imeli več prijateljev. A njihov dostop do naših objav lahko vodi v različne zlorabe, rope, če recimo objavljamo lokacijo in tako sporočimo, da smo zdoma. Če objavljamo posnetke, na katerih se naš obraz vidi od blizu, lahko nekdo ta obraz prilepi na drugo telo. Potem pa trdi, da smo to mi.”
Ena od osnov za varno rabo spletnih aplikacij je tudi to, da preberemo nastavitve varnosti in zasebnosti. Nastaviti pa moramo dobro geslo: “Dobro geslo je tako, da ima vsaj deset znakov. Ti naj bodo velike in male črke, številke in posebni znaki, kot so afna, zvezdica, klicaj. Znaki naj bodo med seboj nepovezani, naj bodo to naključne besede, ki z našim življenjem niso povezane. Najslabša gesla pa vsebujejo imena, datume in imajo le štiri, pet, šest znakov,” še doda sogovornik.
Pred 200 leti je svetilničar, Postojnčan Luka Čeč z besedami: »Tu je nov svet, tu je paradiž,« vstopil v najbolj pravljične in očem skrite dele Postojnske jame. Takrat se je tudi uradno začela pisati zgodovina turizma v tej podzemni lepotici. V spomin na ta dogodek so letošnjo tradicionalno krasoslovno šolo, ki jo že 26-ič zapovrstjo organizira Inštitut za raziskovanje krasa (ZRC SAZU), posvetili turizmu v kraških jamah in njegovi zgodovini. Prispevek je pripravila Sabrina Mulec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Nazaj v življenje je prvi program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnimi raki v Sloveniji. Predstavlja ga Kristina Modic.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Brežicah bo jutri ves dan potekalo svetovno prvenstvo v fitnesu in bodybuildingu mednarodne bodybuilding in fitnes zveze IBFF. Na tekmovanju pričakujejo več kot 200 tekmovalcev z vsega sveta, ki se bodo pomerili v 22 kategorijah. Glavni organizator, lanski svetovni, evropski in državni prvak v fitnesu v svoji kategoriji je domačin Mitja Petan, tekmovanje je predstavil naši novinarki Suzani Vahtarić.
Slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, za varno pot pa je ključna ustrezna oprema.
V 65 letih je v Sloveniji več kot 5,5 milijona krvodajalcev s svojo krvjo omogočilo zdravljenje bolnikom ali jim celo rešilo življenje. Ob svetovnem dnevu krvodajalcev smo se pogovarjali z generalno sekretarko Rdečega križa Renato Brunskole.
V vrtcu Vrhnika v teh dneh otroci razigrano čofotajo po mlaki, lovijo žabe, obdelujejo gredice, skrbijo za skalnjak in se družijo s kuro in petelinom, ki domujeta v majhnem prenosnem kokošnjaku v t.i. naravnem kotičku za vrtcem. Tako usvajajo načela permakulturne etike. Obiskal jih je Lea Ogrin.
Obrobje mesta Krško je veliko gradbišče, Direkcija RS za infrastrukturo v sodelovanju z občino Krško gradi obvoznico, njen južni del s tretjim krškim mostom, projekt poteka etapno in naj bi bil v celoti zaključen konec prihodnjega leta, most pa še nekoliko prej, že spomladi, več v prispevku Suzane Vahtarić.
Do konca pouka v tem šolskem letu odštevajo dneve ne le šolarji in njihovi starši, ampak domnevamo, da tudi učitelji. Zadnji dan pouka bo prihodnji petek, ko bo večina učencev in dijakov odšla proti počitniškim ali drugim izzivom. Učitelji bodo ostali na delovnih mestih še najmanj do konca prvega tedna v juliju. Od takrat pa vse do sredine avgusta ali kak teden dlje bo večina učiteljev na dopustu. Delovni čas učiteljev in njihove obveznosti so v javnosti večkrat tarča različnih kritičnih pogledov: od tega, da so lahko na delovnem mestu le kako uro dlje od polnega 8-urnega delovnika, do tega, da imajo veliko prostih dni oz. dopusta. Tudi računsko sodišče je pred malo več kot letom dni na Ministrstvo za izobraževanje naslovilo zahtevo po enotni ureditvi delovnega časa učiteljev. Ugotovilo je namreč, da na tem področju na šolah obstajajo zelo različne prakse. Zato so predstavniki šolskega ministrstva, ravnatelji in sindikat dorekli delovni čas učiteljev – zapisali so ga v kolektivno pogodbo že poleti lani – upoštevati pa ga bodo začeli 1. septembra letos. Ravnateljica OŠ Cerklje ob Krki dr. Stanka Preskar pojasnjuje prednosti nove ureditve delovnega časa učiteljev: "Kolektivna pogodba vsebinsko opredeljuje večino dela učiteljem enotno za vse šole, dopušča pa šolam tudi avtonomijo, da upoštevajoč posebnosti šole izvede svoje projekte preko leta."
Bi zdržali brez pametnega telefona eno uro ali celo en dan? Bi se odpovedali gledanju televizije za en konec tedna? Dejstvo je, da so digitalne tehnologije postale tolikšen del našega vsakdana, da vsak možen trenutek izkoristimo, da celo na nezavedno ravni vržemo oko na ekran. Čeprav so nam tehnologije olajšale življenje, tudi spodbudile kreativnost in nam dale vir zabave, pa pozabljamo na posledice, ki jih raba le-teh pušča na našem telesu in psihi.
Ptujski dominikanski samostan je bil delno obnovljen leta 2013, od takrat naprej se vseskozi vrstijo opozorila, da bo prenovo potrebno zaključiti, da mestna občina ne bi vračala evropskih sredstev. A dokončanje prenove je ocenjeno na približno 7 milijonov evrov, zato bo tudi nadaljevanje prenove etapno. Zdaj bodo za tretjo fazo namenili milijon evrov in pol.
Na današnji mednarodni dan risa je bila v Ljubljani premiera dokumentarnega filma Risova pot. Gre za filmski poklon peščici lovcev in gozdarjev, ki so risa pred 45 leti ponovno pripeljali v slovenske gozdove. To je bil eden najuspešnejših naravovarstvenih projektov v Evropi, risi so se hitro razširili vse od Italije do Bosne. Toda danes je ris ponovno pred izumrtjem. Da največja evropska mačka ne bi ponovno izginila iz naših gozdov, bodo v prihodnjih letih v okviru projekta LifeLynx iz Slovaške in Romunije k nam preselili 14 novih živali.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
"Pojem izrednega dogodka obsega večje ali manjše naravne nesreče pa tudi vojno stanje. To so vsi tisti primeri, v katerih uporabljamo sistem javnega alarmiranja," razloži Boštjan Tavčar, vodja Centra za obveščanje Republike Slovenije. S sistemom danes upravljajo klicni centri št. 112, odredijo jih lahko župani, gasilci in poveljniki enot v primeru reševanja. V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili tudi o zakloniščih - največjega in najstarejšega v Ljubljani smo celo obiskali. Podrobneje smo spoznali tudi evropski projekt Direct, ki pomaga pri osveščanju na področju pripravljenosti na izredne dogodke.
V osredju povolilnega političnega dogajanja v Sloveniji je težavno sestavljanje vladajoče koalicije, predvsem, ker je večina strank, ki so prestopile parlamentarni prag, zavrnila možnost kakršnega koli sodelovanja s stranko SDS Janeza Janše. Ta pa je zmagovalka volitev. Če pogledamo po Evropi, naša država v tem pogledu ni kakšna posebnost, takšnih strank je kar nekaj – denimo Narodna fronta Marine Le Pen v Franciji, Severna Liga v Italiji, Stranka za svobodo Geerta Wildersa na Nizozemskem, Zakon in pravičnost z Jaroslavom Kačinskim na Poljskem, v Avstriji Svobodnjake Sebastiana Kurza, v Nemčiji AFD in ne nazadnje tudi Die Linke. Sandra Brankovič je poklicala doc. dr. Marka Lovca, s Centra za mednarodne odnose na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, pogovor sta začela z vprašanjem, da je bilo takšnih, prej omenjenih strank nekoč precej manj, predvsem pa so bile na političnem obrobju. Zakaj in kako se je to spremenilo?
Prvo poročilo Svetovnega sklada za naravo opozarja, da je koncentracija mikroplastike v Sredozemlju skoraj štirikrat višja kot v drugih odprtih morjih. .
Dan Primoža Trubarja, 8. junij, je od leta 2010 je državni praznik, ki pa ni dela prost dan.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Cene bencina so znova rekordno visoke – njihovo gibanje sledi cenam nafte na svetovnih trgih, obenem pa se je pred volitvami zgodilo, da vlada ni dvignila trošarin. A po napovedih analitikov se bodo cene nafte na svetovnih trgih počasi ustalile. O tem, kako cene vplivajo na naše gospodarstvo in potrošnjo, se je Erna Strniša pogovarjala s Sašom Stanovnikom, glavnim ekonomistom skupine Alta.
Neveljaven email naslov