Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida na bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so v dneh med 6 in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenco, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem Potočari pri Srebrenici.
Komentar Mateja Šurca ob obletnici v Srebrenici
Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida nad bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so med 6. in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenico, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem parku Potočari pri Srebrenici. Komentar Mateja Šurca:
V letih po genocidu v Srebrenici smo se naposlušali zgodb o neučinkovitosti mednarodne skupnosti, o relativizaciji krivde in o takšni in drugačni pomoči Bosni in Hercegovini. Zguljena fraza »nikoli več« pa se medtem, bolj kot v opozorilo, spreminja v posmeh.
Takratni poveljnik »modrih čelad« v BiH, francoski general Janvier, je pred padcem Srebrenice kričal, da se je treba znebiti muslimanskih enklav. Molčal pa je, ko so nizozemski vojaki iz Srebrenice prosili za pomoč Natova letala. Srbski vojaki so vedeli, da so njihovi tanki varni pred sovražnimi letali, sicer ne bi tako pogumno mendrali ubežnikov iz Srebrenice.
Potem je haaško sodišče za rešetke spravilo prismuknjenega psihiatra, voditelja bosanskih Srbov in nekaj tamkajšnjih generalov, glavni arhitekt vojne, srbski voditelj Miloševič, pa je v zaporu umrl nekaznovan. Gotovo nihče od takrat vodilnih svetovnih politikov ni bil tako omejen, da ne bi vedel, da je prav Beograd ustvaril in izdatno podpiral povampirjeno vodstvo bosanskih Srbov. Ampak Miloševič je bil takrat že »dejavnik miru« in je kmalu po genocidu v Srebrenici podpisal daytonski sporazum. Bosanski Srbi so dobili svojo republiko in etnično čisto vzhodno Bosno, kjer je pred vojno živelo več kot 80 odstotkov muslimanov. In zato si tudi Hrvaška v Hercegovini reže svoj del razcefrane države.
Edino, kar danes uspeva v BiH, so nacionalizmi in ekstremizmi. Glavni srbski politik v državi Milorad Dodik zanika genocid v Srebrenici in pravi, da se je ubijalo tudi v imenu BiH, ne le v imenu Republike Srbske.
Razčlovečenje žrtev iz Srebrenice se nadaljuje tudi 24 let po genocidu.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida na bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so v dneh med 6 in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenco, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem Potočari pri Srebrenici.
Komentar Mateja Šurca ob obletnici v Srebrenici
Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida nad bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so med 6. in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenico, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem parku Potočari pri Srebrenici. Komentar Mateja Šurca:
V letih po genocidu v Srebrenici smo se naposlušali zgodb o neučinkovitosti mednarodne skupnosti, o relativizaciji krivde in o takšni in drugačni pomoči Bosni in Hercegovini. Zguljena fraza »nikoli več« pa se medtem, bolj kot v opozorilo, spreminja v posmeh.
Takratni poveljnik »modrih čelad« v BiH, francoski general Janvier, je pred padcem Srebrenice kričal, da se je treba znebiti muslimanskih enklav. Molčal pa je, ko so nizozemski vojaki iz Srebrenice prosili za pomoč Natova letala. Srbski vojaki so vedeli, da so njihovi tanki varni pred sovražnimi letali, sicer ne bi tako pogumno mendrali ubežnikov iz Srebrenice.
Potem je haaško sodišče za rešetke spravilo prismuknjenega psihiatra, voditelja bosanskih Srbov in nekaj tamkajšnjih generalov, glavni arhitekt vojne, srbski voditelj Miloševič, pa je v zaporu umrl nekaznovan. Gotovo nihče od takrat vodilnih svetovnih politikov ni bil tako omejen, da ne bi vedel, da je prav Beograd ustvaril in izdatno podpiral povampirjeno vodstvo bosanskih Srbov. Ampak Miloševič je bil takrat že »dejavnik miru« in je kmalu po genocidu v Srebrenici podpisal daytonski sporazum. Bosanski Srbi so dobili svojo republiko in etnično čisto vzhodno Bosno, kjer je pred vojno živelo več kot 80 odstotkov muslimanov. In zato si tudi Hrvaška v Hercegovini reže svoj del razcefrane države.
Edino, kar danes uspeva v BiH, so nacionalizmi in ekstremizmi. Glavni srbski politik v državi Milorad Dodik zanika genocid v Srebrenici in pravi, da se je ubijalo tudi v imenu BiH, ne le v imenu Republike Srbske.
Razčlovečenje žrtev iz Srebrenice se nadaljuje tudi 24 let po genocidu.
Medtem ko se svet bori s pandemijo novega koronavirusa, je Nobelov odbor v Stockholmu letošnje najvišje priznanje v znanosti – Nobelovo nagrado za področje medicine – podelil trem znanstvenikom, ki so razkrili lastnosti drugega nevarnega virusa – virusa hepatitisa C. Virus hepatitisa C povzroči hudo vnetje jeter, ki se lahko zaplete s cirozo in rakom na jetrih. Strokovnjaki ocenjujejo, da je z virusom okuženih več kot 70 milijonov ljudi po svetu, vsako leto pa jih zaradi hepatitisa C umre več kot 400.000. Letošnji Nobelovi nagrajenci, Američana Harvey Alter in Charles Rice ter Anglež Michael Houghton, so prispevali ključna odkritja, ki so omogočila, da znamo hepatitis C danes hitro odkriti in pozdraviti. O njihovih prelomnih odkritjih se je Iztok Konc pogovarjal z dr. Mojco Matičič z Infekcijske klinike v Ljubljani. Dr. Matičič pravi, da je … Zdravljenje hepatitisa C eno najuspešnejših, če že ne kar najbolj uspešno protivirusno zdravljenje v zgodovini medicine.« Foto: Adam Baker/ Flickr, cc
Karavanke so naš največji infrastrukturni projekt v gradnji, po dolgem obdobju, ko se pravzaprav ni gradilo nič velikega. Pred nami sta še Tretja razvojna os in pa Drugi tir, ki je že lep čas v fazi izbire izvajalca in »obveznih« pritožb, ki so že stalnica v javnih naročilih.
Načrtovanje zdravil, napovedovanje vremena, razvoj umetne inteligence ali genske analize, vrhunske znanstvene raziskave so danes odvisne od močne podpore superračunalnikov, sicer lahko ostane le pri idejah. No, ideja, da Slovenija potrebuje močno superračunalniško omrežje se je ne samo uspešno prijela in začela kazati dobre rezultate, zdaj bo dobila nadgradnjo, ki celo presega prvotne načrte. Včeraj podpisana pogodba bo v Maribor pripeljala superračunalnik Vega, ki sodi med 50 najzmogljivejših na svetu ta hip in bo del evropske superračunalniške infrastrukture. Da pa bo prišel v Slovenijo, je zasluga pri nas žal preredko uporabljenega recepta: dobro pripravljenih projektov, usklajenega delovanja različnih institucij in podpore države.
Oktobra so planinske koče v visokogorju zaprle svoja vrata, nižje ležeče pa prešle na jesensko-zimski delovni čas, čemur je treba prilagoditi tudi jesenski obisk gora in večjo pozornost nameniti načrtovanju ture. Jesenske razmere v gorah so zaradi mraza, vetra in pogosto tudi že snega lahko nevarne in zahtevajo dobro fizično in psihično pripravljenost, ustrezno opremo in znanje. O obiskovanju gora v tem letnem času smo se pogovarjali s strokovnim sodelavcem Planinske zveze Slovenije in alpinističnim inštruktorjem Matjažem Šerkezijem.
Vlada je sredi septembra kot dodaten ukrep pri omejevanju širjenja novega koronavirusa sklenila, da bo treba ob vstopu v delovne prostore meriti temperaturo zaposlenih in obiskovalcev. V uradu informacijskega pooblaščenca opozarjajo, da ukrep merjenja temperature ni nujen in smiseln vedno ter povsod. Na prvi pogled se res zdi, da podatek o trenutni temperaturi posameznika z vidika varstva osebnih podatkov ni sporen. A kot bomo slišali, ni tako preprosto in enoznačno. Po mnenje smo se podali do urada informacijske pooblaščenke. Z Alenko Jerše, namestnico informacijske pooblaščenke, se je o tem predlogu vlade pogovarjal Peter Močnik.
Ob svetovnem dnevu starejših smo v studio Prvega povabili ustanoviteljico Univerze za tretje življenjsko obdobje, dr. Dušano Findeisen. Lucija Fatur se je z njo pogovarjala o začetkih Univerze za tretje življenjsko obdobje, o ukrepih ob epidemiji covid-19, ki so prizadeli starejše, in o položaju starejših v sodobni družbi.
Na prijavni točki Spletno oko so zabeležili porast prijav vsebin, ki naj bi prikazovale posnetke spolnih zlorab. Ugotovili so, da se je povečal delež posnetkov, na katerih so žrtve najmlajši otroci, in da je narasel delež posnetkov, ki prikazujejo hujše oblike spolnih zlorab. Storilci z žrtvami navežejo stik prek klepetalnic v spletnih igrah, družbenih omrežij, SMS sporočil ali elektronske pošte. Predstavljajo se kot njihovi sovrstniki in so izjemno manipulativni, poroča Urška Valjavec. Ker je odgovornost, da zavarujejo svoje otroke predvsem na starših, je Darja Pograjc za nasvet o tem, kako se o nevarnostih na spletu pravi čas pogovoriti z otroki, vprašala psihoterapevta Petra Topića.
Na kranjski osnovni šoli Staneta Žagarja so uredili zeleno streho, za katero bodo skrbeli sedmošolci. Učenci in učitelji so dobili dve učilnici na prostem, kar je v teh koronskih časih še posebej dragoceno. Te dni bodo z zelenjem zasadili 250 kvadratnih metrov veliko površino. Nastaja pravi vrt v malem. Dišavnice, trajnice, zelišča, maline, robide, tudi trta in medovite rastline. Učenci bodo ohranjali mini zelene površine, spoznavali rastline in skrbeli zanje. Teh bo še več spomladi, ko bodo zasadili tudi uporabne rastline.
Minulo soboto so v Gorskem Karabahu, spornem ozemlju na območju Kavkaza, ki si ga lastita Armenija in Azerbajdžan, znova izbruhnili srditi spopadi med sprtima stranema. Azerbajdžan je sporočil, da je sprožil veliko "protiofenzivo" proti armenskim separatistom, v Armeniji in Gorskem Karabahu so razglasili vojno stanje in splošno mobilizacijo. Kljub pozivom številnih držav k ustavitvi spopadov se ti nadaljujejo že tretji dan, poročajo o več deset mrtvih, tudi med civilisti. Iran in še nekatere države so medtem ponudile posredovanje, vse več pa je tudi znamenj o vpletanju tujih sil, predvsem Rusije in Turčije. Spor glede Gorskega Karabaha ima korenine daleč nazaj v zgodovini. Izginil ni niti v času SZ, razplamtel pa se je pred in po koncu razpada SZ.
Generalna skupščina združenih narodov je današnji dan razglasila za Mednarodni dan osveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga obeležujemo prvič. Zavržki hrane namreč postajajo vse večji globalni problem, številke pa so skrb vzbujajoče tudi v Sloveniji, saj povprečno gospodinjstvo v koš na leto odvrže za 336 evrov hrane. Na Zvezi potrošnikov Slovenije in v društvu Ekologi brez meja opozarjajo, da bo zavržke hrane mogoče zmanjšati le s spremembo nakupovalnih navad.
September je tudi čas za spravilo lešnikov - in če jih pri nas po večini pospravijo veverice, jih v nasadih na severu italijanske dežele Lacij pobirajo z avtomatiziranimi stroji. Italija je druga največja proizvajalka lešnikov na svetu - kot vse kaže, pa jih bo v naslednjih letih proizvedla še več. Toda mnogi se bojijo, da bo interes velikih svetovnih proizvajalcev sladkarij, kjer konča večina pridelka, resno onesnažil območje vulkanskih jezer severnega Lacija. V krajih okoli mesta Viterbo je bil Janko Petrovec.
Leta 1957 rojeni upokojenec Anton Kirasić iz Starega trga pri Ložu je danes zjutraj na krvodajalski akciji v Loški dolini daroval kri že 100-tič. Vsega skupaj je doslej daroval 45 litrov krvi, prve akcije se je udeležil 26. aprila leta 1978. Ker ima krvno skupino 0 negativna, ki jo tudi najbolj potrebujejo, je njegova pomoč še toliko bolj dragocena. Z njim se je pogovarjal notranjski dopisnik Marko Škrlj.
Po različnih krajih države, bo vse do nedelje potekal enajsti festival Odprte hiše Slovenije. Na ogled bo več kot 80 zasebnih in javnih objektov ter prostorskih ureditev, ki jih je med prijavljenimi izbrala strokovna žirija. Med drugim bodo na ogled Gozdna vasica Theodosius, Glasbena šola Šoštanj in Doživljajsko središče ob Muri. Tema letošnjega festivala je »Arhitektura za prihodnje generacije«. Več Marko Rozman.
Organizacije gluhih po vsem svetu zaznamujejo mednarodni teden gluhih, ki poteka pod sloganom "Znakovni jeziki so za vsakogar!" V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije so ob tem prazniku izpostavili dve temi, in sicer področje znakovnega jezika in izobraževanja tolmačev na področju sodstva. Prispevek Petre Medved.
Industrija srečanj, ki povezuje kongresni turizem ter organizacijo prireditev in sejmov, je v koronakrizi doživela skoraj popoln izpad prihodkov. Večina njenih predstavnikov ocenjuje, da bodo letos realizirali le 10 do 20 odstotkov lanskega, sicer odličnega prometa. Zato sta podaljšanje čakanja na delo doma in vnovična uvedba mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene do novega leta, kot ju je včeraj predlagala vlada, zanje ključna ukrepa. Predstavniki industrije srečanj so izoblikovali še nekaj predlogov. Poroča Urban Tarman.
Program za mlade že vrsto let po šolah izvaja radijske novinarske delavnice. Na njih se šolarji spoznajo z delom radijskega voditelja, novinarja, tonskega mojstra in glasbenega urednika, pod vodstvom radijske ekipe pa pripravijo sobotno mladinsko oddajo HUDO. Letos je projekt dobil tekmovalni značaj, zato so mladi novinarji pripravili tudi tekmovalni posnetek o svojem kraju. O tem, katera šola najbolj izstopa, katera je svoj kraj predstavila najbolj atraktivno, pa poleg žirije odločate tudi poslušalci, saj na naših spletnih straneh ta teden poteka glasovanje za najboljši novinarski razred. O tem odločajo glasovi poslušalcev in mnenje strokovne žirije, v kateri so vodja novinarskih delavnic Tadeja Bizilj, voditelj Odmevov na TV Slovenija Igorja E. Berganta in Danijel Poslek, odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija.
Leto 2020 zaznamuje 30-letnico delovanja Društva liga proti epilepsiji Slovenije, strokovno- humanitarne organizacije, ki se trudi na različne načine ozaveščati in izmenjevati znanje s področja epileptologije. Slovenska liga je tudi aktivna članica Mednarodne lige proti epilepsiji. Prav v teh dneh bi morala v Ljubljani potekati 13. mednarodna podiplomska šola praktične epileptologije, a so jo seveda zaradi znanega razloga morali odpovedati. Vseeno pa smo na Prvem tridesetletnico Lige obeležili v dveh delih. V naši jutranji oddaji Možgani na dlani smo pokukali med nevronska omrežja, ki se srečajo z epilepsijo. Še več o društvu, preteklosti in prihodnosti njihovega dela, o tem, kako lahko ta nevrološka motnja vpliva na življenje posameznika pa lahko slišite v prispevku, v katerem so sodelovali predsednica Lige, dr. Natalija Krajnc ter Daša Kovačič in Tadej Votolen - Tadee.
Terenska ekipa Prvega je na dan slovenskega športa obiskala Novo mesto in med drugim raziskovala tudi pohodniške poti v mestu in okolici. Andreja Čokl je pred mikrofon povabila predsednika Pohodniškega društva Novo mesto Antona Markoviča.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov