Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida na bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so v dneh med 6 in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenco, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem Potočari pri Srebrenici.
Komentar Mateja Šurca ob obletnici v Srebrenici
Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida nad bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so med 6. in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenico, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem parku Potočari pri Srebrenici. Komentar Mateja Šurca:
V letih po genocidu v Srebrenici smo se naposlušali zgodb o neučinkovitosti mednarodne skupnosti, o relativizaciji krivde in o takšni in drugačni pomoči Bosni in Hercegovini. Zguljena fraza »nikoli več« pa se medtem, bolj kot v opozorilo, spreminja v posmeh.
Takratni poveljnik »modrih čelad« v BiH, francoski general Janvier, je pred padcem Srebrenice kričal, da se je treba znebiti muslimanskih enklav. Molčal pa je, ko so nizozemski vojaki iz Srebrenice prosili za pomoč Natova letala. Srbski vojaki so vedeli, da so njihovi tanki varni pred sovražnimi letali, sicer ne bi tako pogumno mendrali ubežnikov iz Srebrenice.
Potem je haaško sodišče za rešetke spravilo prismuknjenega psihiatra, voditelja bosanskih Srbov in nekaj tamkajšnjih generalov, glavni arhitekt vojne, srbski voditelj Miloševič, pa je v zaporu umrl nekaznovan. Gotovo nihče od takrat vodilnih svetovnih politikov ni bil tako omejen, da ne bi vedel, da je prav Beograd ustvaril in izdatno podpiral povampirjeno vodstvo bosanskih Srbov. Ampak Miloševič je bil takrat že »dejavnik miru« in je kmalu po genocidu v Srebrenici podpisal daytonski sporazum. Bosanski Srbi so dobili svojo republiko in etnično čisto vzhodno Bosno, kjer je pred vojno živelo več kot 80 odstotkov muslimanov. In zato si tudi Hrvaška v Hercegovini reže svoj del razcefrane države.
Edino, kar danes uspeva v BiH, so nacionalizmi in ekstremizmi. Glavni srbski politik v državi Milorad Dodik zanika genocid v Srebrenici in pravi, da se je ubijalo tudi v imenu BiH, ne le v imenu Republike Srbske.
Razčlovečenje žrtev iz Srebrenice se nadaljuje tudi 24 let po genocidu.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida na bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so v dneh med 6 in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenco, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem Potočari pri Srebrenici.
Komentar Mateja Šurca ob obletnici v Srebrenici
Štiriindvajset let mineva od srbskega genocida nad bosanskimi muslimani iz Srebrenice. Enote vojske bosanskih Srbov so med 6. in 11. julijem zavzele enklavo Srebrenico, ki bi jo morale ščititi enote Združenih narodov. Nizozemski bataljon »modrih čelad« so razorožili, nato so srbski vojaki sistematično pobili več kot osem tisoč muslimanskih fantov in mož. Še najmanj tisoč žrtev genocida ostaja neidentificiranih. Osrednja spominska slovesnost bo danes v spominskem parku Potočari pri Srebrenici. Komentar Mateja Šurca:
V letih po genocidu v Srebrenici smo se naposlušali zgodb o neučinkovitosti mednarodne skupnosti, o relativizaciji krivde in o takšni in drugačni pomoči Bosni in Hercegovini. Zguljena fraza »nikoli več« pa se medtem, bolj kot v opozorilo, spreminja v posmeh.
Takratni poveljnik »modrih čelad« v BiH, francoski general Janvier, je pred padcem Srebrenice kričal, da se je treba znebiti muslimanskih enklav. Molčal pa je, ko so nizozemski vojaki iz Srebrenice prosili za pomoč Natova letala. Srbski vojaki so vedeli, da so njihovi tanki varni pred sovražnimi letali, sicer ne bi tako pogumno mendrali ubežnikov iz Srebrenice.
Potem je haaško sodišče za rešetke spravilo prismuknjenega psihiatra, voditelja bosanskih Srbov in nekaj tamkajšnjih generalov, glavni arhitekt vojne, srbski voditelj Miloševič, pa je v zaporu umrl nekaznovan. Gotovo nihče od takrat vodilnih svetovnih politikov ni bil tako omejen, da ne bi vedel, da je prav Beograd ustvaril in izdatno podpiral povampirjeno vodstvo bosanskih Srbov. Ampak Miloševič je bil takrat že »dejavnik miru« in je kmalu po genocidu v Srebrenici podpisal daytonski sporazum. Bosanski Srbi so dobili svojo republiko in etnično čisto vzhodno Bosno, kjer je pred vojno živelo več kot 80 odstotkov muslimanov. In zato si tudi Hrvaška v Hercegovini reže svoj del razcefrane države.
Edino, kar danes uspeva v BiH, so nacionalizmi in ekstremizmi. Glavni srbski politik v državi Milorad Dodik zanika genocid v Srebrenici in pravi, da se je ubijalo tudi v imenu BiH, ne le v imenu Republike Srbske.
Razčlovečenje žrtev iz Srebrenice se nadaljuje tudi 24 let po genocidu.
Pogovor z Matejem Šurcem, nekdanjim dopisnikom RTV Slovenija iz ZDA o aktualnem dogajanju v Ukrajini, vzporednicah z nekaterimi drugimi vojaškimi spopadi v zgodovini in napovedih nadaljnjega dogajanja.
Aktualne informacje v pogovoru z Andrejem Šterom, vodjo slovenske konzularne službe na MZZ.
Še včeraj so bili Ukrajinci, ki ne živijo na kriznih območjih dokaj optimistični, danes pa so se soočili z vojno. Tujci so v glavnem že zapustili državo, ostajajo nekateri humanitarni delavci in sestre iz katoliškega misijona Marijinih sester v Kijevu v Turji Remeti, centru Zakarpatja ob meji s Slovaško. Cirila Štuber je v Turjo Remeto poklicala sestro Jožico Sterle, ki jo je tako kot večino prebivalcev tega območja začetek spopadov presenetil.
V starem mestnem jedru Ptuja - v prostorih Zveze društev kurentov - poteka urejanje tako imenovane "kurentove hiše." Gre za mini sodoben muzej, v katerem bi radi skozi vse leto predstavljali to izvirno, obredno, mistično, demonsko etnografsko masko in njen pomen ter poslanstvo. So sredi del in načrtujejo, da bo kurentova hiša nared najkasneje do prihodnjega kurentovanja. Gradbišče kurentove hiše si je ogledala naša ptujska dopisnica Gabrijela Milošič
Spremljamo razmere v Ukrajini, komentira jih naš nekdanji moskovski dopisnik Miha Lampreht.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred šestdesetimi leti je administracija ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja sprejela obsežne sankcije proti Kubi, s katerimi naj bi dosegli spremembo ekonomskega in političnega sistema, ki so ga uvedle kubanske oblasti. Gospodarska blokada še vedno traja, zakaj? V čem tiči ameriški interes, kakšna je Bidnova politika do Kube? In ali lahko razmere na Kubi leta 1962 res primerjamo z razmerami v Ukrajini leta 2022?
V državnem zboru danes glasujejo o noveli zakona, ki ureja občasno in začasno delo upokojencev. Po spremembi bodo upokojenci lahko delali več – zdaj so lahko delali največ 60 ur mesečno, po novem bodo lahko največ 90 ur. Spremembe bodo veljale do konca leta, cilj novele zakona pa je pomagati delodajalcem, ki se zaradi odsotnosti povezanimi z epidemijo soočajo s pomanjkanjem zaposlenih.
Na pobudo Svetovne zveze društev turističnih vodnikov 21. februarja obeležujemo mednarodni dan turističnih vodnikov. Turistični vodniki po Sloveniji se bodo tako danes javnosti v luči boljših zdravstvenih razmer predstavili s številnimi dogodki v živo, v ospredje pa so letos postavili željo po sodelovanju pri ponovnem zagonu turizma. Turistični vodniki so ambasadorji destinacije, kot Nina Buh, ki predstavlja predvsem destinacijo Rogla-Pohorje, čeprav ji tudi preostala Slovenija ni neznanka. Pred kratkim je postala tudi članica upravnega odbora Svetovne zveze društev turističnih vodnikov. Nina Buh je Andreji Čokl najprej pojasnila, zakaj mednarodni dan turističnih vodnikov obeležujemo prav 21. februarja.
Politika "levo-desno" mlade odvrača od politične participacije, a mlada generacija bi na prihajajočih državnozborskih volitvah lahko odigrala pomembno vlogo
Prehrambna panoga predstavlja desetino obsega gospodarstva Italije, ki skoraj tretjino proizvedene hrane tudi izvozi. Zato ne čudi, da v sosednji državi to zimo zvonijo alarmi. Razlog za to je evropski poskus poenotenja oznak za hranilno vrednost živil. Največ možnosti ima francoski predlog Nutriscore; toda v Italiji menijo, da favorizira industrijske izdelke na račun tradicije. Iz Rima poroča Janko Petrovec.
Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije – Zveza Sonček je v začetku meseca dala pobudo in predlaga spremembo Zakona o volitvah v državni zbor za uresničevanje 29. člena Konvencije o pravicah invalidov ter preprečevanja diskriminacije zaradi invalidnosti. Na dan 3. januarja letos volilne pravice ni imelo 2.929 polnoletnih državljanov Republike Slovenije. Volilna pravica je bila tem osebam odvzeta na podlagi omenjenega zakona, saj v 7. členu uzakonja možnost, da se osebi, ki jo sodišče postavi pod skrbništvo in ugotovi, da ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev, odvzame pravica voliti in biti voljen v državni zbor. Prispevek Petre Medved.
Organizacija Human Rights Watch opozarja, da so številni prosilci za azil v migrantskih centrih zaprti tudi več let in da Avstralija s tem grobo krši mednarodno pravo.
Lastniki gozdov lahko z optimizmom opazujejo trend naraščanja odkupnih cen lesa in gozdno lesnih sortimentov vse od prvega vrha Covid- epidemije. Na slovenskem trgu so po zadnjih uradnih podatkih v drugi polovici lanskega leta cene lesa in tudi drv dosegle rekordno rast. Da se ob ugodnih cenovnih trendih gospodarjenje z gozdom in prodaja sortimentov splača, potrjujejo tudi poslovni rezultati državnega podjetja SIDG – Slovenski državni gozdovi, ki je za lani objavilo rekordne dobičke. Medtem ko je povečevanje cen za les že spodbudilo zanimanje odkupovalcev, pa zasebnih lastnikov gozdov to še ni motiviralo k večjemu poseku. Neizkoriščena možnost za male zasebne lastnike je oddaja gozda v upravljanje profesionalnim podjetjem. Na trg lesa iz zasebnih gozdov kot odkupovalci želijo resneje vstopiti tudi zadruge. Več Jernejka Drolec.
Prihodnji teden se začenjajo zimske počitnice za osnovnošolce in srednješolce iz zahodnih regij, smučarska sezona pa je v polnem razmahu. Epidemiološke razmere se pri nas počasi izboljšujejo, posamezne evropske države pa rahljajo ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Za vse, ki se odpravljajo na smučanje ali na izlet v tujino, smo zato pripravili kratek pregled veljavnih pogojev za prestop meja in vstop na smučišče.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zakon o volilni in referendumski kampanji pravi, da se kampanja lahko začne najprej 30 dni pred volitvami, zaključiti pa se mora najkasneje 24 ur pred dnem glasovanja. Prav tako morajo liste, ki nastopajo na volitvah, v ta namen 45 dni pred volitvami odpreti poseben transakcijski račun z oznako za volilno kampanjo. Preko tega računa namreč računsko sodišče lahko nadalje sledi stroškom, katerih del ob vstopu v državni zbor povrne. Uradni začetek volilne kampanje bo torej 24. marca, po državi pa že lahko spremljamo politične plakate, ki nagovarjajo potencialne volivce. Med njimi prevladujejo plakati strank Konkretno, Povežimo Slovenijo in SDS.
V Italiji se danes začenja izvajati preverjanje obveznega cepljenja za starejše od 50 let. Potrdilo o cepljenju in prebolelosti v zadnjih šestih mesecih je obvezno tudi za prihod na delovno mesto.
Nihče si ne želi več delati, tisti, ki je pripravljen delati, pa je pripravljen sprejeti delo za bistveno višjo plačo kot do sedaj, pravi izvršni direktor nepremičninskega sklada Equinox Matej Rigelnik. Gre za globalni fenomen, delovne sile primanjkuje vsepovsod.
Neveljaven email naslov