Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddelki mednarodnih škod na zavarovalnicah imajo v poletnih mesecih največ dela. Kateri so ključni nasveti, ki jih je dobro upoštevati ob prometni nezgodi v tujini?
Kako ravnati ob prometni nezgodi v tujini?
Slovenski vozniki smo danes bolj pripravljeni na morebitne nevšečnosti na tujih cestah, kot smo bili pred leti. Tjaša Korbar iz Slovenskega zavarovalnega združenja pravi, da je to zato, ker je informiranost boljša. Vemo, da med nujne postopke, ki jih moramo udeleženci prometnih nesreč izvesti na kraju prometne nesreče z vidika hitre in učinkovite rešitve odškodninskih zahtevkov iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti, spada izpolnitev Evropskega poročila o prometni nesreči. Sogovornica svetuje tudi, da si posebej izpišemo registrsko tablico drugega vozila, podatek o zavarovalni polici ter ime in priimek nasprotnega udeleženca. Vse te informacije bodo koristne ob vložitvi morebitnega odškodninskega zahtevka po prometni nesreči s tujcem. S tem se ukvarjajo oddelki mednarodnih škod na zavarovalnicah, ki imajo v teh poletnih mesecih največ dela.
Potovanje v tujino z avtom brez zavarovanja je nezakonito. Mednarodno potrdilo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki zagotavlja zavarovalno kritje v obsegu, ki ga določa pristojni zakon o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti v obiskani državi, pa je tako imenovana Zelena karta. Ta znotraj Evropske Unije načeloma ni potrebna, je pa vseeno tudi v nekaterih bližnjih državah priporočljiva – posebej, če smo v tujini večkrat na leto. Matic Zupančič iz informacijskega centra Avto-moto Zveze Slovenije v izogib neprijetnim presenečenjem svetuje, da se pred odhodom v tujino pozanimamo, kakšni cestno prometni predpisi veljajo v državi, ki jo bomo obiskali.
»Prihaja do razlik med Slovenijo in nekaterimi državami. Primer je na primer Švica, kjer je na avtocesti omejitev 120km/h.«
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Oddelki mednarodnih škod na zavarovalnicah imajo v poletnih mesecih največ dela. Kateri so ključni nasveti, ki jih je dobro upoštevati ob prometni nezgodi v tujini?
Kako ravnati ob prometni nezgodi v tujini?
Slovenski vozniki smo danes bolj pripravljeni na morebitne nevšečnosti na tujih cestah, kot smo bili pred leti. Tjaša Korbar iz Slovenskega zavarovalnega združenja pravi, da je to zato, ker je informiranost boljša. Vemo, da med nujne postopke, ki jih moramo udeleženci prometnih nesreč izvesti na kraju prometne nesreče z vidika hitre in učinkovite rešitve odškodninskih zahtevkov iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti, spada izpolnitev Evropskega poročila o prometni nesreči. Sogovornica svetuje tudi, da si posebej izpišemo registrsko tablico drugega vozila, podatek o zavarovalni polici ter ime in priimek nasprotnega udeleženca. Vse te informacije bodo koristne ob vložitvi morebitnega odškodninskega zahtevka po prometni nesreči s tujcem. S tem se ukvarjajo oddelki mednarodnih škod na zavarovalnicah, ki imajo v teh poletnih mesecih največ dela.
Potovanje v tujino z avtom brez zavarovanja je nezakonito. Mednarodno potrdilo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki zagotavlja zavarovalno kritje v obsegu, ki ga določa pristojni zakon o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti v obiskani državi, pa je tako imenovana Zelena karta. Ta znotraj Evropske Unije načeloma ni potrebna, je pa vseeno tudi v nekaterih bližnjih državah priporočljiva – posebej, če smo v tujini večkrat na leto. Matic Zupančič iz informacijskega centra Avto-moto Zveze Slovenije v izogib neprijetnim presenečenjem svetuje, da se pred odhodom v tujino pozanimamo, kakšni cestno prometni predpisi veljajo v državi, ki jo bomo obiskali.
»Prihaja do razlik med Slovenijo in nekaterimi državami. Primer je na primer Švica, kjer je na avtocesti omejitev 120km/h.«
S številnimi novimi kroničnimi bolniki se dnevno srečuje družinski zdravnik in direktor zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj, ki opozarja, da za preprečevanje nastanka teh bolezni največ lahko naredimo predvsem sami.
Pogovor z Gordano Ristin o prvem pro bono mediacijskem dnevu, ki bo potekal 28. novembra.
Zdravstveni dom za študente na Aškerčevi v Ljubljani nudi celovito oskrbo 40 000 študentom, tudi tistim iz drugh krajev Slovenije, ki na Univerzi v Ljubljani študirajo. Tu imajo splošnega zdravnika, kliničnega psihologa, psihiatra, zobozdravnika, ginekologa in laboratorij. Zakaj so študentje proti njegovi ukinitvi ali pripojitvi, v pogovoru s Cirilo Štuber pojasnjuje predsednik ŠOU v Ljubljani Klemen Peran.
Skupina raziskovalcev s Fakultete za družbene vede, Filozofske fakultete in Nacionalnega inštituta za javno zdravje je opravila prvo raziskavo o spolnosti študentk in študentov. Med decembrom 2010 in marcem 2011 so povabili k sodelovanju več kot 13 tisoč 500 študentk in študentov iz ljubljanske, mariborske in primorske univerze. Odziv je bil dober, 5 tisoč 578 jih je odgovorilo na vprašanja v spletni anketi. Rezultate prve sociološke raziskave o intimnih življenjskih stilih študentk in študentov bodo objavili v publikaciji predvidoma v začetku prihodnjega leta. foto: flickr/Rowena Waack
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Več kot pol milijona Slovencev vsako leto išče nujno medicinsko pomoč, le nekaj odstotkov jo v resnici potrebuje
Ruska meteorološka agencija je približno mesec in pol pozneje po tem, ko je več evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, izmerilo povišane koncentracije rutenija - 106 v zraku, sporočila, da so tudi oni zaznali podobno zvišane koncentracije tega radioaktivnega izotopa. Rusija je tako danes s tem zavrnila takratne ocene teh držav, da se je na njenem ozemlju zgodila jedrska nesreča. Poklicali smo na Upravo republike Slovenije za jedrsko varnost, z Michelom Cindro z oddelka za jedrsko varnost se je pogovarjala Rajka Pervanje.
V Nemčiji so ponoči propadli uvodni pogovori o sestavi vladajoče koalicije med konservativno unijo (CDU/CSU), liberalci(FDP) in Zelenimi. Pogovor z dopisnico Polono Fijavž.
Belgijsko sodišče danes še ni sprejelo odločitve glede zahteve po izročitvi odstavljenega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta Španije. Puigdemont, ki je po razglasitvi neodvisnosti Katalonije, odšel v Bruselj, se je tam predal belgijskim oblastem. O razmerah v Kataloniji se je Špela Novak pogovarjala z novinarjem katalonskega javnega radia Ricardom Ustrellem, ki je bil v Ljubljani v okviru novinarskega festivala Naprej.
Umetnostni trg je dosegel nov rekord. Na dražbi v New Yorku so sinoči za 450 milijonov dolarjev prodali sliko Leonarda da Vincija Odrešenik sveta. Kupil jo je skriti kupec iz Hongkonga, ki je sliko 20 minut dražil prek telefona. Del svetovne umetniške dediščine je tako postal plen bogatih zasebnih zbiralcev, ki v umetniških delih vidijo predvsem naložbo in zaslužek. Cirila Štuber se je pogovarjala z Miho Žoržem.
Eno od okolij, v katerem se posameznik lahko intenzivno srečuje z medkulturnimi razlikami, je tudi projekt v okviru programa Erasmus+. Da dijaki, študenti in tudi učitelji razlike sprejemajo in z njimi v času izmenjave živijo, je pred še pred odhodom v tujino zelo pomembna priprava nanje. Pri Centru RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja zato veliko pozornosti namenijo ustrezni koordinaciji ne zgolj za pripravo pred odhodom, temveč tudi razvoju medkulturnih kompetenc po vrnitvi domov.
Medijska krajina se spreminja vse hitreje in novinarji tega ne gledajo križem rok. Naprej, v prihodnost zrejo z zavedanjem, da lahko ovire premaga le kakovostno, verodostojno novinarstvo. Izzivov je veliko, slovenskemu novinarskemu občinstvu pa na šestem festivalu Naprej/Forward svoje izkušnje predstavljajo tuji kolegi. V Kinu Šiška, kjer poteka glavnina dogajanja, je bila Nataša Lang.
Koalicija se je na jutranjem sestanku odločila za umik uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju z današnjega dnevnega reda seje vlade. Ta je želela zvišati plače 2 tisoč vodilnim v javnih skladih, agencijah, zavodih, bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ravnateljem srednjih in osnovnih šol ter vrtcev in še komu. Predlagani razponi so različni: od zvišanja za en razred oziroma za 4 odstotke do celo 6 razredov oziroma za četrtino. Temeljni argument vlade je, da so direktorji obtičali v prvotnih razredih - in da je tako že 11 let.
Prva svetovna vojna je gotovo eno izmed hujših zgodovinskih razdejanj, o katerem pričajo danes še ohranjeni dokumenti, med katerimi je najbolj verodostojna neposredna osebna izkušnja. Enega izmed pomembnih prispevkov v zapuščini pričevanj o tem krvavem obdobju, predstavlja dnevnik slovenskega vojaka iz prve svetovne vojne Filipa Jurkoviča, gradbenega delovodja iz Gornje Radgone, ki ga v knjižni obliki izdaja MMC RTV Slovenija. Z njegovim celovitim popisom štiriletnega dogajanja z naslovom Pa zbogom, junaki, namreč tako zaključujemo projekt s posebno spletno stranjo, ki smo ga zagnali ob stoletnici začetka prve svetovne vojne morije. Več o tem urednica knjige Maja Kač in Magda Tušar. Najbolj zanimivi odlomki iz knjige Pa zbogom, junaki bodo v prihodnje objavljeni v obliki podlistkov na spletni strani MMC- ja, poleg tega pa bo knjiga predstavljena tudi na bližajočem se Slovenskem knjižnem sejmu v okviru Programa Ars.
Za izogibanje javnemu naročanju pri naložbi v pesti blok Termoelektrarne Šoštanj so politično odgovorni nekdanji ministri Andrej Vizjak, Andrej Bajuk, France Križanič, Matej Lahovnik, objektivno pa tudi nekdanja premierja Janez Janša in Borut Pahor. To je glavno sporočilo vmesnega poročila parlamentarne komisije za TEŠ6, ki ga je predstavil njen predsednik Matjaž Hanžek.
V Bonnu pod predsedovanjem države Fidži poteka podnebna konferenca. Fidži se je organizaciji le-te zaradi pomanjkanja resursov odrekel, zato poteka v državi, kjer je sedež. Konferenca je nekakšna vmesna postaja med podnebno konferenco v Parizu pred letom dni in tisto, ki bo prihodnje leto na Poljskem, kjer naj bi znova dorekli omejitve izpustov za v prihodnje. V Bonnu razpravljajo o sicer izjemno pomembnih tehničnih podrobnostih, konferenca pa je pomembna tudi zato, ker na njej sodelujejo predstavniki ameriške administracije, prvič potem, ko je ameriški predsednik Trump sporočil, da ZDA odstopajo od pariškega podnebnega sporazuma. Več Polona Fijavž.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov