Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Urška Košir je Primorka, ki že vrsto let živi in raziskuje v tujini. Področje psihoonkologije, ki se mu posveča, prepleta dve njej ljubi radovednosti – možgane in duševnost, hkrati pa diagnozo, ki so jo tudi njej postavili med študijem v Združenih državah Amerike. Zdaj je na obisku doma, saj pripravlja prvo psihoonkološko raziskavo za mlade bolnike z rakom v Sloveniji. Meni, da je izkušnja z rakom kljub temu, da je v veliko primerih ozdravljiv, za marsikoga težka in da bi moral vsakdo biti deležen ustrezne podpore med in po obravnavi bolezni.
Urška Košir pripravlja prvo spletno psihoonkološko raziskavo na mladih pri nas
Urška Košir na britanskem Oxfordu pripravlja doktorat iz eksperimentalne psihologije.
»Zadala sem si, da bi četrti del svoje doktorske teze izvedla v Sloveniji.«
K sodelovanju želi povabiti mlade slovenske bolnike in tiste, ki so raka preboleli.
»Raziskava je obsežna in se osredotoča na kognitivne mehanizme in mehanizme spopadanja z boleznijo. Iščemo mlade bolnike, ki so diagnozo raka prejeli po desetem letu starosti in so zdaj stari med 18 in 39 let.«
Kot je povedala in doživela tudi sama, se mladi znajdejo v različnih prehodih, iz srednje šole na fakulteto, začnejo delati, se osamosvajati, potem pa »bolezen res pripelje do nekega občutka, kot da se mora vse ustaviti«.
Ta skupina je res posebna zato, pripoveduje, ker so do zdaj mlade vedno obravnavali v isti skupini s starejšimi ali mlajšimi bolniki.
»Mislim, da je mladost dostikrat sopomenka zdravju in pri mladih bolnikih se velikokrat vse obrne na glavo.«
4482 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Urška Košir je Primorka, ki že vrsto let živi in raziskuje v tujini. Področje psihoonkologije, ki se mu posveča, prepleta dve njej ljubi radovednosti – možgane in duševnost, hkrati pa diagnozo, ki so jo tudi njej postavili med študijem v Združenih državah Amerike. Zdaj je na obisku doma, saj pripravlja prvo psihoonkološko raziskavo za mlade bolnike z rakom v Sloveniji. Meni, da je izkušnja z rakom kljub temu, da je v veliko primerih ozdravljiv, za marsikoga težka in da bi moral vsakdo biti deležen ustrezne podpore med in po obravnavi bolezni.
Urška Košir pripravlja prvo spletno psihoonkološko raziskavo na mladih pri nas
Urška Košir na britanskem Oxfordu pripravlja doktorat iz eksperimentalne psihologije.
»Zadala sem si, da bi četrti del svoje doktorske teze izvedla v Sloveniji.«
K sodelovanju želi povabiti mlade slovenske bolnike in tiste, ki so raka preboleli.
»Raziskava je obsežna in se osredotoča na kognitivne mehanizme in mehanizme spopadanja z boleznijo. Iščemo mlade bolnike, ki so diagnozo raka prejeli po desetem letu starosti in so zdaj stari med 18 in 39 let.«
Kot je povedala in doživela tudi sama, se mladi znajdejo v različnih prehodih, iz srednje šole na fakulteto, začnejo delati, se osamosvajati, potem pa »bolezen res pripelje do nekega občutka, kot da se mora vse ustaviti«.
Ta skupina je res posebna zato, pripoveduje, ker so do zdaj mlade vedno obravnavali v isti skupini s starejšimi ali mlajšimi bolniki.
»Mislim, da je mladost dostikrat sopomenka zdravju in pri mladih bolnikih se velikokrat vse obrne na glavo.«
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
O konferenci s Špelo Reš s centra pomoči pri prekomerni rabi interneta
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
»Ljubljana je srce Slovenije, Trst pa so njena pljuča«, je poudaril pisatelj Ivan Cankar v svojem zadnjem predavanju v Trstu, ki ga je imel v tem mestu 20. aprila 1918. Lahko bi k temu dodali, da je to potekalo v zgodovinsko prelomnem času, saj je s koncem I. svetovne vojne Trst z zaledjem, po 500 letih Habsburške vladavine pripadal Kraljevini Italiji. V italijanskih rokah je Trst še danes. Po II. svetovni vojni je spadal v cono A in je bil znan pod imenom STO Svobodno tržaško ozemlje. To je nato pripadlo skupaj s cono A, Republiki Italiji, cona B pa tedanji Jugoslaviji. Prispevek Milana Trobiča.
Izločena ali zavržena zdravila končajo v talni vodi, ki jo uporabljamo tudi za vodovod oz. za pitje. Njihova koncentracija je za zdaj v Sloveniji nizka.
Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki deluje v okviru Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, danes praznuje 100 -letnico delovanja. Knjižnica nosi ime po profesorici Minki Skaberne, izšolani profesorici za pouk slepih, ki je Slovenke vabila in navduševala za to, da so ročno prepisovale slovenske knjige v braillovo pisavo. Prispevek Petre Medved.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovaški novinarji so pretreseni zaradi umora 27-letnega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegovega dekleta. Kot je sporočila policija, je najverjetneje šlo za naklepni umor, povezan z njegovim delom. Pisal je namreč predvsem o korupciji in davčnih utajah. Novinarja in njegovo dekle so našli na Kuciakovem domu, on je bil ustreljen v prsi, ona pa v glavo. Za slovaške novinarje je to velik šok, je Špeli Novak povedal Andrej Matišak, novinar zunanjepolitičnega uredništva časnika Pravda.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V javni razpravi so dopolnitve in spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se med drugim nanašajo na zobozdravstvene storitve; na pravice do zobnih vsadkov za ranljive skupine, bele zalivke za otroke, nosečnice in doječe matere ter spremembe pri ortodontskem zdravljenju. O novostih se je Helena Lovinčič pogovarjala z Željkom Vlačičem z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Bruseljski dopisnik Matjaž Trošt poroča, da Belgija slavi novega športnega junaka. Hitrostno drsanje je ta čas belgijski nacionalni šport.
Kar velja za lepo, seveda ni ne absolutno, ne nespremenljivo. Lepota ima več obrazov, ki so odvisni od zgodovinskega obdobja, kulturnega prostora in družbenih ozadij. Pogosto so bili lepotni ideali neprijazni, celo zelo boleči in na dolgi rok škodljivi za zdravje. Metka Kuhar, prof. na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je v prispevku izpostavila azijski lepotni ideal lotosovega stopala in evropski ideal s korzetom “preščipnjenega” trupa.
Od kod izvira smučanje? Odgovor iščemo s poznavalcem smučanja in avtorjem več dokumentarnih filmov o tem športu Nilsom Larsnom.
Meteorologi napovedujejo, da se obeta teden polarnega mraza s temperaturami do -20 stopinj. Kako hud mraz vpliva na respiratorna obolenja in kako lahko svoje telo pripravimo na tako nizke temperature, je povedala dr. Ana Hojs z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Bil je eden ključnih protagonistov izstopa Slovenije iz nekdanje skupne države. Osrednji lik slovenske tranzicije in kreator procesov vstopa Slovenije v evroatlantske povezave. Vodil je kar dve državi, štiri vlade v samostojni Sloveniji, nazadnje je ustanovil civilno gibanje.
Gre za ključne, a ne edine kršitve človekovih pravic v Sloveniji v letnem poročilu Amnesty International.
Podnebne spremembe se dogajajo vse hitreje. Pobudnik britanske kampanje One Million Climate Jobs Jonathan Neal opozarja, da se je raven ogljikovega dioksida v zadnjih 30 letih povišala toliko kot prej v 200 letih. Izpostavi suše, vse hujša neurja in Cape Town, prvo mesto, ki mu bo zmanjkalo vode. Arktični led se tali veliko hitreje od pričakovanj.
V sklopu oddaje Prvi na obisku na sankališču v Gozd Martuljku smo pred mikrofon povabili Tilna Siršeta, ki se ukvarja s športnim sankanjem na umetnih progah
Neveljaven email naslov