Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sovražni govor se je v zadnjem času pri nas zelo razrasel. A policija, tožilstvo in sodišča tudi zelo hudih pozivov k nasilju praviloma ne kaznujejo, saj je naša kazenska zakonodaja, ko gre za sovražni govor, napisana zelo togo. Varuh človekovih pravic pa opozarja, da morajo nosilci javnih funkcij še posebej paziti na izrečene besede, saj s svojim vedenjem dajejo zgled in legitimnost določenim oblikam izražanja in vedenja.
Sovražne besede – še posebej, če jih izreče vpliven človek, kot je politik – lahko vodijo v sovražna dejanja
Sovražni govor se je v zadnjem času pri nas zelo razrasel. A policija, tožilstvo in sodišča tudi zelo hudih pozivov k nasilju praviloma ne kaznujejo, saj je naša kazenska zakonodaja, ko gre za sovražni govor, napisana zelo togo. Varuh človekovih pravic pa opozarja, da morajo nosilci javnih funkcij še posebej paziti na izrečene besede, saj s svojim vedenjem dajejo zgled in legitimnost določenim oblikam izražanja in vedenja.
»Če bi mene vprašali, jaz bi mu dal šus v glavo.«
To so besede, ki jih je včeraj na parlamentarnem odboru poslanec SNS Dušan Šiško namenil migrantu, ki je pred dnevi z nožem ranil taksista in policista. Družbeni kritik Boris Vezjak opozarja, da gre za skrajno neprimerno izjavo, ki bi jo morali sankcionirati. Vendar, kot ugotavlja, je Slovenija v tem posebna:
»V državi, ki tako rekoč ne preganja sovražnega govora, kajti sodne pravne prakse v zvezi s tem je izrazito malo, lahko takšnega sovražnega govora pričakujemo bistveno več.«
Omenjena izjava poslanca jasno kaže, kam vodi politika, ki izraža retoriko oko za oko, pa ugotavlja teoretik Rudi Rizman:
»Res je žalostno, da je ta jezik nasilja omenjeni gospod izrazil v hramu slovenske demokracije. V zgodovini vemo za primere, ko se je tak jezik uporabljal v kakšni bavarski pivnici, denimo pred slabimi sto leti.«
Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina poudarja, da so takšni pozivi k sovraštvu nedopustni:
»Pri tem bi opozoril tudi na to, da sovražna in nestrpna retorika posega v samo bit človekovih pravic. Kot družba moramo dati jasno sporočilo o nedopustnosti določenih ravnanj, ki so se – kot uči že zgodovina – izkazali tudi za uničujoče.«
Predsednik državnega zbora Dejan Židan je glede izjav poslanca Šiška zapisal, da ostro zavrača vsakršno pozivanje poslancev in državljanov k nasilju. Po njegovem moramo družbena vprašanja reševati strpno in spoštljivo do vseh.
Dolgoletna merjenja javnega utripa, tu gre omeniti zlasti nekdanji Politbarometer, so pokazala, da so politične institucije, ko gre za njihov ugled, redno padle na dno lestvic, najnižje je bil praviloma državni zbor. Politika bi kot generator sovražnega govora morala tega omejiti. V državnem zboru poskusi, da bi sprejeli etični kodeks, obstajajo že od leta 1993, vendar so vsi, tudi zadnji v mandatu 2014–2018, spodleteli. Državni zbor bo sicer poskusil tudi v tem mandatu, posebno delovno skupino pa vodi poslanec SMC Igor Zorčič. Vsi se zavedajo, da bodo največji preizkusni kamen prav sankcije. Težko je namreč verjeti, da si bodo poslanci sami omejili možnost nagovarjanja volivcev, ki je za druge neprimerno, in zanimivo bo opazovati, kakšno usodo bodo doživeli popravki zakonov o državnem zboru in o poslancih, s katerimi bi pravila za poslance, vključno s sankcijami, izenačili z drugimi državnimi funkcionarji. Doslej so namreč poslanci bili tudi nad njimi.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Sovražni govor se je v zadnjem času pri nas zelo razrasel. A policija, tožilstvo in sodišča tudi zelo hudih pozivov k nasilju praviloma ne kaznujejo, saj je naša kazenska zakonodaja, ko gre za sovražni govor, napisana zelo togo. Varuh človekovih pravic pa opozarja, da morajo nosilci javnih funkcij še posebej paziti na izrečene besede, saj s svojim vedenjem dajejo zgled in legitimnost določenim oblikam izražanja in vedenja.
Sovražne besede – še posebej, če jih izreče vpliven človek, kot je politik – lahko vodijo v sovražna dejanja
Sovražni govor se je v zadnjem času pri nas zelo razrasel. A policija, tožilstvo in sodišča tudi zelo hudih pozivov k nasilju praviloma ne kaznujejo, saj je naša kazenska zakonodaja, ko gre za sovražni govor, napisana zelo togo. Varuh človekovih pravic pa opozarja, da morajo nosilci javnih funkcij še posebej paziti na izrečene besede, saj s svojim vedenjem dajejo zgled in legitimnost določenim oblikam izražanja in vedenja.
»Če bi mene vprašali, jaz bi mu dal šus v glavo.«
To so besede, ki jih je včeraj na parlamentarnem odboru poslanec SNS Dušan Šiško namenil migrantu, ki je pred dnevi z nožem ranil taksista in policista. Družbeni kritik Boris Vezjak opozarja, da gre za skrajno neprimerno izjavo, ki bi jo morali sankcionirati. Vendar, kot ugotavlja, je Slovenija v tem posebna:
»V državi, ki tako rekoč ne preganja sovražnega govora, kajti sodne pravne prakse v zvezi s tem je izrazito malo, lahko takšnega sovražnega govora pričakujemo bistveno več.«
Omenjena izjava poslanca jasno kaže, kam vodi politika, ki izraža retoriko oko za oko, pa ugotavlja teoretik Rudi Rizman:
»Res je žalostno, da je ta jezik nasilja omenjeni gospod izrazil v hramu slovenske demokracije. V zgodovini vemo za primere, ko se je tak jezik uporabljal v kakšni bavarski pivnici, denimo pred slabimi sto leti.«
Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina poudarja, da so takšni pozivi k sovraštvu nedopustni:
»Pri tem bi opozoril tudi na to, da sovražna in nestrpna retorika posega v samo bit človekovih pravic. Kot družba moramo dati jasno sporočilo o nedopustnosti določenih ravnanj, ki so se – kot uči že zgodovina – izkazali tudi za uničujoče.«
Predsednik državnega zbora Dejan Židan je glede izjav poslanca Šiška zapisal, da ostro zavrača vsakršno pozivanje poslancev in državljanov k nasilju. Po njegovem moramo družbena vprašanja reševati strpno in spoštljivo do vseh.
Dolgoletna merjenja javnega utripa, tu gre omeniti zlasti nekdanji Politbarometer, so pokazala, da so politične institucije, ko gre za njihov ugled, redno padle na dno lestvic, najnižje je bil praviloma državni zbor. Politika bi kot generator sovražnega govora morala tega omejiti. V državnem zboru poskusi, da bi sprejeli etični kodeks, obstajajo že od leta 1993, vendar so vsi, tudi zadnji v mandatu 2014–2018, spodleteli. Državni zbor bo sicer poskusil tudi v tem mandatu, posebno delovno skupino pa vodi poslanec SMC Igor Zorčič. Vsi se zavedajo, da bodo največji preizkusni kamen prav sankcije. Težko je namreč verjeti, da si bodo poslanci sami omejili možnost nagovarjanja volivcev, ki je za druge neprimerno, in zanimivo bo opazovati, kakšno usodo bodo doživeli popravki zakonov o državnem zboru in o poslancih, s katerimi bi pravila za poslance, vključno s sankcijami, izenačili z drugimi državnimi funkcionarji. Doslej so namreč poslanci bili tudi nad njimi.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov