Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako (ne)domiselna je slovenska registrska kombinatorika?
Po podatkih Ministrstva za infrastrukturo je v Sloveniji trenutno registriranih 1.689.078 vozil, od tega je 31.643 tisoč tablic z izbranim delom oznake, druge tablice pa so serijske. Kakšne so želje Slovencev? Se posvetijo tudi serijskim registrskim tablicam ali je večini bolj kot ne vseeno? Barbara Miklič, vodja registracij in zavarovanj na AMZS PE Ljubljana:
“Kakor kdo. Nekaterim je všeč okrogla številka, drugi kupujejo registrsko tablico v času obletnic, rojstnih dni, ipd. Morda je med priljubljenimi številkami številka 7.”
Cena tablice po izboru je okoli 120 evrov, serijska stane 100 evrov manj. Kaj sme in kaj ne sme na registrsko tablico določa Zakon o motornih vozilih ter več pravilnikov (denimo Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil). Zaporedna kombinacija I1, B8 in G6 na registrski tablici zaradi zmanjšane prepoznavnosti ni dovoljena. Kaj pa ni dovoljeno izbrati, ko gre za napis? Kdaj je napis na registrski tablici neprimeren in kdo odloča o (ne)primennosti?
“Referent, ki odloči ali sprejeme tablico v izdelavo ali ne. Če ni prepričan, zadevo preda Ministrstvu za infrastrukturo, ki za mnenje prosi še Ministrstvo za kulturo. Pri nas (op.p. na AMZS PE Ljubljana) sicer takšnega primera še nismo imeli.”
Roni Kordiš je pisec bloga had.si, kjer je zapisal: “Ko zagledam vozilo z registrsko tablico, vzamem telefon in naredim fotografijo. K fotografiji dodam hashtag (ključnik) #registrska in jo objavim na Twitterju.” V petih letih je zbral že okoli 5 tisoč fotografij. 11 slovenskih krajev ima svojo oznako – kateri so najbolj hvaležni za sestavljanje domiselnih kombinacij?
“V Sloveniji imamo zelo dobro izbiro. GO* je precej uporabna oznaka, tudi PO* in KR*. Malo manj primerni sta MB* in KP*. Smo pa kar kreativni – denimo KK*SITIH ali AAA za električno vozilo.”
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako (ne)domiselna je slovenska registrska kombinatorika?
Po podatkih Ministrstva za infrastrukturo je v Sloveniji trenutno registriranih 1.689.078 vozil, od tega je 31.643 tisoč tablic z izbranim delom oznake, druge tablice pa so serijske. Kakšne so želje Slovencev? Se posvetijo tudi serijskim registrskim tablicam ali je večini bolj kot ne vseeno? Barbara Miklič, vodja registracij in zavarovanj na AMZS PE Ljubljana:
“Kakor kdo. Nekaterim je všeč okrogla številka, drugi kupujejo registrsko tablico v času obletnic, rojstnih dni, ipd. Morda je med priljubljenimi številkami številka 7.”
Cena tablice po izboru je okoli 120 evrov, serijska stane 100 evrov manj. Kaj sme in kaj ne sme na registrsko tablico določa Zakon o motornih vozilih ter več pravilnikov (denimo Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil). Zaporedna kombinacija I1, B8 in G6 na registrski tablici zaradi zmanjšane prepoznavnosti ni dovoljena. Kaj pa ni dovoljeno izbrati, ko gre za napis? Kdaj je napis na registrski tablici neprimeren in kdo odloča o (ne)primennosti?
“Referent, ki odloči ali sprejeme tablico v izdelavo ali ne. Če ni prepričan, zadevo preda Ministrstvu za infrastrukturo, ki za mnenje prosi še Ministrstvo za kulturo. Pri nas (op.p. na AMZS PE Ljubljana) sicer takšnega primera še nismo imeli.”
Roni Kordiš je pisec bloga had.si, kjer je zapisal: “Ko zagledam vozilo z registrsko tablico, vzamem telefon in naredim fotografijo. K fotografiji dodam hashtag (ključnik) #registrska in jo objavim na Twitterju.” V petih letih je zbral že okoli 5 tisoč fotografij. 11 slovenskih krajev ima svojo oznako – kateri so najbolj hvaležni za sestavljanje domiselnih kombinacij?
“V Sloveniji imamo zelo dobro izbiro. GO* je precej uporabna oznaka, tudi PO* in KR*. Malo manj primerni sta MB* in KP*. Smo pa kar kreativni – denimo KK*SITIH ali AAA za električno vozilo.”
Petnajst nevladnih organizacij že mesec dni čaka na denar, ki bi jim ga moral za že odobrene projekte izplačati urad vlade za komuniciranje.
Verjetno le malokdo od vas ne pozna legende o roparskem vitezu Erazmu, ki je bival v Predjamskem gradu. Zaradi grehov, ki jih je storil in po sporu z avstrijskim cesarjem, so ga njegovi možje skušali ujeti, zato se je zatekel v Predjamski grad. Tam se je več kot leto dni uspešno upiral oblegovalcem, kot v posmeh pa jim je v dolino pod gradom metal sveže češnje. Zgodba se sicer ni končala srečno, Erazma je izdal eden od služabnikov, Predjamski jamski sistem, po katerem so roparskemu vitezu iz Vipavske doline dostavljali sadje in ostalo hrano, pa je vedno buril človeško domišljijo. Prav v teh dneh so jamarji prišli do presenetljivih odkritij.
V Pliberku na avstrijskem Koroškem so v času ukrepov zaradi širjenja novega korona virusa pričeli prodajati prvi sladoled z dvojezičnim napisom v Avstriji. Idejo je zasnoval tamkajšnji gostinec, ki je moral zaradi ukrepov zapreti gostilno. Sladoled pa so v bližnji trgovini razprodali že v prvih nekaj dneh.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V tretjem protikoronskem svežnju vladnih ukrepov med predlogi najdemo tudi bon v vrednosti 200 evrov za nastanitve v Sloveniji. Bon bi bil prenosljiv med najožjimi družinskimi člani.
Katere investicije bodo imele prednost do konca leta, kam v energetiko bomo vlagali, kdaj bo posodobljena železnica in se bomo vozili hitreje, bodo res do konca leta 22 razširjene avtocestne vpadnice iz Domžal in proti Vrhniki.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Zaradi ponovne socialne vključitve svojih uporabnikov si odprtja varstveno delovnih centrov in drugih ustanov želijo tudi v Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije. Ta povezuje 34 VDC-jev in drugih zavodov. Na ministrstvu za delo pa na zadnjem sestanku niso dobili zagotovil, da bi se to lahko zgodilo že prvega junija. Pristojni so namreč ocenili, da je njihova dejavnost preveč tvegana. V številnih zavodih pa so že vse pripravili za ponovno, varno vključitev njihovih varovancev.
Premier Janez Janša je dejal, da se bo epidemija verjetno formalno-pravno končala konec meseca. Nekateri ukrepi se bodo tako verjetno iztekli konec maja, med njimi pomoč za samozaposlene in izplačevanje različnih dodatkov. Obenem naj bi vlada do torka ali srede sprejela tretji sveženj pomoči, usmerjen tudi v pomoč zaposlenim in gospodarstvu v prihodnjih mesecih. Novi sveženj bo vseboval tudi ukrep državnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Subvencije naj bi pomagale preprečiti večji val odpuščanj, vprašanje pa je, ali so lahko učinkovite. Za nekaj mesecev zagotovo. Avtomobilska industrija in druge panoge nestrpno pričakujejo tovrstno pomoč.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je danes odgovarjala na vprašanja mladih poslušalcev in gledalcev RTV Slovenija v oddaji Infodrom. Osnovnošolce je seveda najbolj zanimalo, kdaj se bodo lahko vsi učenci vrnili v šolo, kako bo do konca potekalo šolsko leto, kaj bo z valeto devetošolcev, šolami v naravi, Zoisovimi štipendijami in obšolskimi dejavnostmi.
Ozaveščanje družbe o pravicah in potrebah ljudi z različnimi oblikami invalidnosti je eno izmed poslanstev javnega zavoda RTV Slovenija. Za uresničitev tega cilja je v okviru Multimedijskega centra RTV Slovenija leta 2014 nastal portal www.dostopno.si, ki omogoča hiter dostop do informacij osebam z različnimi oviranostmi, predvsem gluhim in naglušnim, slepim in slabovidnim ter starejšim, ki jim pešata vid in sluh. Pomembno pa ni le to, da so informacije na voljo, ampak tudi, da so v dostopni in razumljivi obliki. V obdobju epidemije koronavirusne bolezni so na portalu Dostopno.si pripravili posebno rubriko in jo poimenovali LAHKO BRANJE. Namenjena je ljudem, ki imajo težave pri branju, na primer osebam z disleksijo, motnjo v duševnem razvoju, motnjo avtističnega spektra ali demenco, pa tudi številnim drugim. Kaj je lahko branje in kako so pripravljene informacije v tej tehniki, pa v pogovoru novinarke Petre Medved z Veroniko Rot iz službe za dostopnost programov RTV.
Bruges je bil včasih je bil eno glavnih trgovskih mest na svetu, danes imajo 7500 trgovin, v turizmu pa je zaposlenih 6000 ljudi. V teh dneh si tamkajšji turistični delavci želijo, da bi se po njihovih ulicah trlo turistov, a tudi ta severnjaški turistični biser bolj ali manj sameva, kot je ugotovila naša dopisnica Mojca Širok.
Do izplačila enkratnega solidarnostnega dodatka so dodatno upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas.
Pogovor z dr. Borisom Vezjakom, filozofom in medijskim kritikom, o Janševi o vojni z mediji oziroma "basni" o žabah, skuhanih v mlačni vodi.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Število brezposelnih še vedno narašča po trenutnih podatkih na Zavodu za zaposlovanje novo zaposlitev išče 88 tisoč 600 oseb. Kljub črnim napovedim, da se bo število brezposelnih še povečevalo pa nekateri delodajalci vseeno iščejo nove sodelavce. V katerih panogah se torej odpirajo nove priložnosti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Epidemija se počasi izteka, vsaj njen prvi val, zato se zdaj tudi nenujne zdravstvene storitve in programi pospešeno zaganjajo. V večini bolnišnic, zdravstvenih domov in koncesionarji postopoma odpirajo vse več dejavnosti, ki pa zdaj potekajo na povsem nov način zaradi zagotavljanja varnosti in preprečevanja širjenja okužbe. Ta teden je začela z delom tudi fizioterapevtska dejavnost tako na osnovni ravni, v bolnišnicah in domovih. Kako poteka delo, se je Helena Lovinčič pogovarjala s predsednikom združenja fizioterapevtov Tinetom Kovačičem.
V četrtkovo jutro se nam je iz novogoriškega studia oglasil Valter Pregelj.
Neveljaven email naslov