Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jutranji pogovor z dopisnivo Karmen Švegl.
Jutranji pogovor z dopisnico Karmen Švegl
V Turčiji je po treh letih od spodletelega vojaškega udara vse v znamenju “protiudara”. Predsednik Recep Tayyip Erdogan je po juliju 2016 zaostril nadzor nad državljani. V državi so potekale t. i. čistke, veliko ljudi je končalo v zaporih. Nihče sicer točno ne ve, kot poroča naša dopisnica Karmen Švegl, koliko ljudi je bilo zaprtih, koliko izpuščenih in kdo ostaja za rešetkami. Procesi na sodiščih trajajo včasih zelo dolgo, spet drugič so ljudje po dve leti v zaporu in v tem času proti njim ni sprožen noben postopek.
“Potem jih nenadoma izpustijo in povejo, da je vse v redu. Nihče se jim zato ne opraviči, nihče ne plača nobene odškodnine. Ljudje so samo srečni, da so prišli iz zapora.“
Z zaostritvijo nadzora oblasti pa so se v zadnjih letih začela tudi prisluškovanja telefonskim pogovorom in Karmen Švegl je to izkusila na lastni koži:
“Ko se pogovarjaš s kom, slišiš, da prisluškujejo oziroma se ti včasih posnetek pogovora še enkrat odvrti. In o tem poroča veliko ljudi.“
Potem ko je na županskih volitvah Erdoganova stranka izgubila stolček v Carigradu, v največjem in najbogatejšem mestu, kjer se zbere največ davkov, je v družbi prisoten strah, da se bo svoboda govora in medijev še bolj zaostrila.
“Življenje novinarja v Turčiji je po vojaškem udaru bistveno bolj naporno.”
Novinarji na ulici, tudi če sprašujejo povsem navadne stvari, težko dobijo izjave. Ljudje se medijem izogibajo, se ne želijo izpostavljati. V Turčiji je bilo pred udarom enostavno dobiti določene akreditacije, zdaj pa je to precej bolj zapleteno.
4524 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutranji pogovor z dopisnivo Karmen Švegl.
Jutranji pogovor z dopisnico Karmen Švegl
V Turčiji je po treh letih od spodletelega vojaškega udara vse v znamenju “protiudara”. Predsednik Recep Tayyip Erdogan je po juliju 2016 zaostril nadzor nad državljani. V državi so potekale t. i. čistke, veliko ljudi je končalo v zaporih. Nihče sicer točno ne ve, kot poroča naša dopisnica Karmen Švegl, koliko ljudi je bilo zaprtih, koliko izpuščenih in kdo ostaja za rešetkami. Procesi na sodiščih trajajo včasih zelo dolgo, spet drugič so ljudje po dve leti v zaporu in v tem času proti njim ni sprožen noben postopek.
“Potem jih nenadoma izpustijo in povejo, da je vse v redu. Nihče se jim zato ne opraviči, nihče ne plača nobene odškodnine. Ljudje so samo srečni, da so prišli iz zapora.“
Z zaostritvijo nadzora oblasti pa so se v zadnjih letih začela tudi prisluškovanja telefonskim pogovorom in Karmen Švegl je to izkusila na lastni koži:
“Ko se pogovarjaš s kom, slišiš, da prisluškujejo oziroma se ti včasih posnetek pogovora še enkrat odvrti. In o tem poroča veliko ljudi.“
Potem ko je na županskih volitvah Erdoganova stranka izgubila stolček v Carigradu, v največjem in najbogatejšem mestu, kjer se zbere največ davkov, je v družbi prisoten strah, da se bo svoboda govora in medijev še bolj zaostrila.
“Življenje novinarja v Turčiji je po vojaškem udaru bistveno bolj naporno.”
Novinarji na ulici, tudi če sprašujejo povsem navadne stvari, težko dobijo izjave. Ljudje se medijem izogibajo, se ne želijo izpostavljati. V Turčiji je bilo pred udarom enostavno dobiti določene akreditacije, zdaj pa je to precej bolj zapleteno.
Iz Posavja danes vendarle prinašamo dobre novice, saj se stanje počasi normalizira, zmanjšal se je pretok Save in vode se počasi umikajo v struge. Z nami je bil dopisnik Jože Žura, ki nam je postregel z najnovejšimi podatki.
Strokovnjaki zaradi razmočenosti tal opozarjajo na veliko nevarnost zemeljskih plazov, marsikoga skrbi, pogleduje v breg nad sabo oziroma nad svojo hišo, zato je Jolanda Lebar poklicala Geološki zavod Slovenije, govorila je z doktorico Tino Peternel.
Izredne razmere na Koroškem še ostajajo, iz Prevalj se nam je oglasila dopisnica Metka Pirc, ki je pred mikrofon povabila poveljnika prevaljskih gasilcev Aljaža Porija in župana Prevalj Matica Tasiča.
Dopisnik Matija Mastnak se je prebil do Ljubnega ob Savinji. V oglašanju je opisal, kakšna je pot do tja in kako je s povezavami te občine z ostalo Slovenijo.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Neveljaven email naslov