Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za vsako stopinjo nad 27 °C se produktivnost zmanjša do 9% in pomeni manjšo dodano vrednost, kljub temu si težko predstavljamo, da bi se držali strogih pravil poslovnega oblačenja.
Za vsako stopinjo nad 27 °C se produktivnost zmanjša do devet odstotkov in pomeni manjšo dodano vrednost, kljub temu si težko predstavljamo, da bi se držali strogih pravil poslovnega oblačenja
Standardi oblačenja v bolj formalnem okolju narekujejo obleko tako za moške kot za ženske. Te lahko izbirajo še med krilom in obleko. Formalni slog oblačenja med drugim pomeni tudi, da so oblačila zlikana, čista in brez napisov. Kravata mora biti kljub vročini trdno zvezana. Ženske morajo obvezno nositi nogavice. Da visoke temperature vplivajo na izbiro oblačil, meni tudi predstavnica podjetja Adecco Viviana Žorž:
»Vročina ne sme vplivati na profesionalnost. Seveda si želimo, da bi nam bilo pri delu udobno, a moramo ob tem še vedno upoštevati naravo našega dela. Če ste veliko v stiku s poslovnimi partnerji, so priporočila za poslovno oblačenje zelo pomembna.«
Stopnja formalnosti oblačenja je odvisna predvsem od stikov zaposlenih s strankami in od narave dela, v vročih dneh je zelo pomembna tudi osebna higiena.
Marko Pahor, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, omenja dve novejši študiji, narejeni za ZDA in Indijo. Ti kažeta, da je produktivnost predvsem v predelovalnih dejavnostih oz. industriji do devet odstotkov manjša za vsako stopinjo nad 27 stopinjami. Kako lahko ta podatek prenesemo na domače gospodarstvo?
»Dodana vrednost predelovalnih dejavnosti je pri nas približno devet milijard, na delovni dan je to približno 45 milijonov, pri temperaturi 31 ali 32 stopinj lahko to pomeni pet ali šest milijonov manjšo dodano vrednost. Seveda pa vpliv tega ni linearen, tudi poleti je že tako ali tako dejavnost manjša, takrat, ko so vročinski valovi, so tudi kolektivni dopusti in je nasploh manj tega, tako da je učinek na koncu manjši, ampak vseeno – z vsakim vročim dnem verjetno slovensko gospodarstvo izgubi nekaj milijonov dodane vrednosti.«
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Za vsako stopinjo nad 27 °C se produktivnost zmanjša do 9% in pomeni manjšo dodano vrednost, kljub temu si težko predstavljamo, da bi se držali strogih pravil poslovnega oblačenja.
Za vsako stopinjo nad 27 °C se produktivnost zmanjša do devet odstotkov in pomeni manjšo dodano vrednost, kljub temu si težko predstavljamo, da bi se držali strogih pravil poslovnega oblačenja
Standardi oblačenja v bolj formalnem okolju narekujejo obleko tako za moške kot za ženske. Te lahko izbirajo še med krilom in obleko. Formalni slog oblačenja med drugim pomeni tudi, da so oblačila zlikana, čista in brez napisov. Kravata mora biti kljub vročini trdno zvezana. Ženske morajo obvezno nositi nogavice. Da visoke temperature vplivajo na izbiro oblačil, meni tudi predstavnica podjetja Adecco Viviana Žorž:
»Vročina ne sme vplivati na profesionalnost. Seveda si želimo, da bi nam bilo pri delu udobno, a moramo ob tem še vedno upoštevati naravo našega dela. Če ste veliko v stiku s poslovnimi partnerji, so priporočila za poslovno oblačenje zelo pomembna.«
Stopnja formalnosti oblačenja je odvisna predvsem od stikov zaposlenih s strankami in od narave dela, v vročih dneh je zelo pomembna tudi osebna higiena.
Marko Pahor, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, omenja dve novejši študiji, narejeni za ZDA in Indijo. Ti kažeta, da je produktivnost predvsem v predelovalnih dejavnostih oz. industriji do devet odstotkov manjša za vsako stopinjo nad 27 stopinjami. Kako lahko ta podatek prenesemo na domače gospodarstvo?
»Dodana vrednost predelovalnih dejavnosti je pri nas približno devet milijard, na delovni dan je to približno 45 milijonov, pri temperaturi 31 ali 32 stopinj lahko to pomeni pet ali šest milijonov manjšo dodano vrednost. Seveda pa vpliv tega ni linearen, tudi poleti je že tako ali tako dejavnost manjša, takrat, ko so vročinski valovi, so tudi kolektivni dopusti in je nasploh manj tega, tako da je učinek na koncu manjši, ampak vseeno – z vsakim vročim dnem verjetno slovensko gospodarstvo izgubi nekaj milijonov dodane vrednosti.«
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov