Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar Mateja Šurca ob izvolitvi Borisa Johnsona za premiera Združenega kraljestva
Komentar Mateja Šurca ob izvolitvi Borisa Johnsona za premiera Združenega kraljestva
Z izvolitvijo Borisa Johnsona za predsednika britanske Konservativne stranke in s tem tudi za premiera Združenega kraljestva, se za državo začenja novo obdobje polno izzivov, katerega skupni imenovalec pa je negotovost. Johnson namreč ostaja trmasti zagovornik brexit do konca letošnjega oktobra, četudi brez dogovora. Med prvimi sta mu za zmago čestitala ameriški predsednik Trump in iranski zunanji minister Zarif, ki je obenem poudaril, da bo Iran branil svoje teritorialne vode.
Borisa Johnsona je na strankarskih volitvah podprlo dobrih 66 odstotkov članov Konservativne stranke, ki so se udeležili glasovanja. To je le približno 0.3 odstotke britanskega volilnega telesa, torej zanemarljivo malo v primerjavi z orjaškimi nalogami, ki čakajo premiera. A se s temi številkami ne bo nihče več obremenjeval: Britance in ostali svet zdaj bolj skrbi, kakšne posledice bi prinesel morebitni brexit brez dogovora? Bi to začelo lomiti britansko družbo; kako močna klofuta bo za finančne trge in kako tak scenarij utegne spodkopati svetovno gospodarsko rast.
Novi premier Johnson pa je – ne meneč se za kritike, v svojem prvem javnem nastopu po zmagi kar sijal od optimizma. Predstavil je tri prednostne naloge, to so izvesti brexit, poenotiti državo in premagati Jeremyja Corbyna, voditelja opozicijskih laburistov. »In to bomo tudi storili,« je zatrdil Johnson ob bučnem aplavzu članov svoje stranke.
Časa je malo: najprej mora zapolniti vrzeli v vladi iz katere bežijo zmerni ministri. Potem ga čaka neizprosen boj s parlamentom pa z irsko politiko na obeh straneh irskega otoka, ki bo bržkone prva žrtev bližajočega se črnega scenarija odhoda Združenega kraljestva iz Evropske unije.
Odhajajoči Theresa May medtem ostane le še še priklon v Buckinghamski palači in formalno dovoljenje Kraljice, ali sme oditi s premierskega položaja. Dežurni britanski ciniki pa ugotavljajo, da ji je v uteho lahko dejstvo, da je njen naslednik Boris Johnson. Saj se bo najbrž – tako Johnsonovi kritiki – on zapisal v zgodovino kot najslabši predsednik britanske vlade – in ne Mayeva.
4431 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Komentar Mateja Šurca ob izvolitvi Borisa Johnsona za premiera Združenega kraljestva
Komentar Mateja Šurca ob izvolitvi Borisa Johnsona za premiera Združenega kraljestva
Z izvolitvijo Borisa Johnsona za predsednika britanske Konservativne stranke in s tem tudi za premiera Združenega kraljestva, se za državo začenja novo obdobje polno izzivov, katerega skupni imenovalec pa je negotovost. Johnson namreč ostaja trmasti zagovornik brexit do konca letošnjega oktobra, četudi brez dogovora. Med prvimi sta mu za zmago čestitala ameriški predsednik Trump in iranski zunanji minister Zarif, ki je obenem poudaril, da bo Iran branil svoje teritorialne vode.
Borisa Johnsona je na strankarskih volitvah podprlo dobrih 66 odstotkov članov Konservativne stranke, ki so se udeležili glasovanja. To je le približno 0.3 odstotke britanskega volilnega telesa, torej zanemarljivo malo v primerjavi z orjaškimi nalogami, ki čakajo premiera. A se s temi številkami ne bo nihče več obremenjeval: Britance in ostali svet zdaj bolj skrbi, kakšne posledice bi prinesel morebitni brexit brez dogovora? Bi to začelo lomiti britansko družbo; kako močna klofuta bo za finančne trge in kako tak scenarij utegne spodkopati svetovno gospodarsko rast.
Novi premier Johnson pa je – ne meneč se za kritike, v svojem prvem javnem nastopu po zmagi kar sijal od optimizma. Predstavil je tri prednostne naloge, to so izvesti brexit, poenotiti državo in premagati Jeremyja Corbyna, voditelja opozicijskih laburistov. »In to bomo tudi storili,« je zatrdil Johnson ob bučnem aplavzu članov svoje stranke.
Časa je malo: najprej mora zapolniti vrzeli v vladi iz katere bežijo zmerni ministri. Potem ga čaka neizprosen boj s parlamentom pa z irsko politiko na obeh straneh irskega otoka, ki bo bržkone prva žrtev bližajočega se črnega scenarija odhoda Združenega kraljestva iz Evropske unije.
Odhajajoči Theresa May medtem ostane le še še priklon v Buckinghamski palači in formalno dovoljenje Kraljice, ali sme oditi s premierskega položaja. Dežurni britanski ciniki pa ugotavljajo, da ji je v uteho lahko dejstvo, da je njen naslednik Boris Johnson. Saj se bo najbrž – tako Johnsonovi kritiki – on zapisal v zgodovino kot najslabši predsednik britanske vlade – in ne Mayeva.
Samozaposleni starši, ki delajo za skrajšani delovni čas so se, v času koronavirusa, tako kot mnoge druge ranljive družbene skupine, znašli v velikih stiskah, ki se iz dneva v dan povečujejo. Vlada sicer obljublja, da bo v drugem paketu pomoči poskrbljeno tudi zanje, do takrat pa se bodo mnogi med njimi morali zanašati na pomoč humanitarnih organizacij.
Finančni ministri držav z evrom razpravljajo o možnosti uvedbe skupnih dolžniških instrumentov. Slovenija je v krogu držav, ki pozivajo k uvedbi korona obveznic. Nemčija, Avstrija in Nizozemska nasprotujejo ali izražajo pomisleke. »Ta trenutek je za EU in evrsko območje izjemno pomemben,« pravi nekdanji finančni minister Dušan Mramor. Na kocki je obstoj Unije in evrskega območja, kot ju poznamo.
Pandemija novega koronavirusa je spremenila svet, spreminja tudi vedenje ljudi, njihov način življenja in njihove medsebojne odnose. Vse našteto pa je bilo vedno predmet preučevanja antropologov in etnologov. Zato ne čudi, da so ti tudi v obdobju epidemije in karantene zelo aktivni, opisujejo in dokumentirajo svet okoli sebe, razmišljajo v spletnih dnevnikih in blogih. Prav tako so k zbiranju gradiva, ki bo neke vrste dokument časa, ki ga zdaj živimo, povabile številne institucije, muzeji, društva … Andreja Čokl je zbrala nekaj primerov in povabil.
Številne manjše kmetije, ki so svoje pridelke prodajale neposredno svojim kupcem, imajo od razglasitve epidemije koronavirusa povečano prodajo vrtnin in zelenjave, pa tudi mlečnih in drugih izdelkov. Obenem pa rejci goveda in prašičev, ter zadruge, ki so glavni odkupovalec klavne živine poročajo o vse večjih stiskah zaradi zastoja prodaje v slovenske klavnice. Te odkupujejo zelo malo od slovenskih ponudnikov mesa in po nizkih cenah. Če država ne bo zagotovila odkupa za blagovne rezerve in prepovedala uvoza mesa iz drugih držav, bodo kmetje krčili svoje črede, kar pa dolgoročno ne prispeva k nacionalni prehranski varnosti. Več v prispevku Jernejke Drolec.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
S Hiosa se javlja Karmen Švegl.
Jurij Souček, slovenski dramski igralec, ki 5. aprila praznuje 91. rojstni dan, je najbolj znan kot pripovednik otroških del, risank v tretji osebi kjer je posodil glas likom, kot sta Pipi in Melkijad, Palček Smuk, Flip v Čebelici Maji in Miškolin. Ravno njegov značilen glas je tisti, po katerem ga poznajo številni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Aziji, so vsaj ponekod koronavirus že premagali, a ostajajo previdni, saj še vedno beležijo nove okužbe in se bojijo tudi morebitnega novega izbruha. Da bi premagali virsu, so se odločili za zelo različne pristope. Na Japoskem denimo testirajo malo, V Južni Koreji obratno, stavijo na množično testiranje. Obema država pa je skupno, da javno življenje nikoli ni povsem obstalo. Odpri ostajajo celo znameniti karaoke bari. Karmen Švegl.
V času korona virusa se večajo in poglabljajo tudi osebne stiske žrtev nasilja v družini. Nevladne organizacije iz tujine poročajo o porastu števila žensk in otrok žrtev družinskega nasilja, saj tudi zaradi prisilne izolacije od širših socialnih stikov, konflikti znotraj partnerstev in družin naraščajo, žrtve pa nimajo možnosti umika od povzročitelja nasilja. Preverili smo s kakšnimi težavami se v teh dneh soočajo žrtve nasilja pri nas in kje ter na kakšen način lahko poiščejo pomoč. Več v prispevku Martina Černe.
Država v teh dneh išče nove centre za karantene, kamor bi nastanili slovenske državljane, ki se zaradi epidemije vračajo nazaj v domovino. Velik logistični izziv pa predstavlja tudi nastanitev zdravstvenih delavcev, ki so v času epidemije najbolj izpostavljeni rizičnim razmeram. Poleg nekaterih dogovorov z določenimi hostli in hoteli, se najdejo tudi posamezniki, ki oddajajo svoja stanovanja brezplačno. Z enim izmed njih se je pogovarjal Marko Rozman.
Družbena omrežja polnijo doma pečeni sveži hlebci kruha, peka je v času epidemije postala nov hobi Slovencev. Da lahko dišeč in okusen domač kruh spečete tudi brez kvasa, ki ga prav zdaj po trgovinah primanjkuje, dokazuje Korošica Anita Šumer. Pred osmimi leti je obudila staro tehniko peke kruha z droži, njeno knjigo o peki z drožmi so na Kitajskem razglasili za najboljšo knjigo o kruhu na svetu. Za droži je navdušila že na tisoče ljubiteljev kruha doma in po svetu, v času epidemije pa njene skupine in profili na družbenih omrežjih rastejo z izjemno hitrostjo – samo na Facebooku se ji je na novo pridružilo 3000 članov. Naši novinarki Metki Pirc je zaupala, kako izdelati droži in razkrila najpogostejše napake začetnikov.
V času koronavirusne bolezni se moramo zavedati, da veliko delavcev svoje delo opravlja v neposrednem stiku z uporabniki. To so tudi osebni asistenti, ki zagotavljajo osebno asistenco najtežjim invalidom. Ali se osebna asistenca nemoteno zagotavlja uporabnikom in s kakšnimi težavami se srečujejo tako organizacije, ki zagotavljajo storitve osebne asistence, pa v prispevku Petre Medved.
Današnji drugi april, ki je svetovni dan zavedanja o avtizmu, poteka v senci epidemije koronavirusne bolezni. Družine z otroki, mladostniki in odraslimi z avtizmom se v tem času še bolj soočajo z različnimi stiskami, poudarjajo v Zvezi nevladnih organizacij za avtizem Slovenije. Otroci nimajo potrebne dnevne rutine, ostali pa so tudi brez ustrezne obravnave, s katero vplivajo, da se težave zaradi nevroloških motenj v času otrokovega razvoja zmanjšajo. V pogovoru z novinarko Petro Medved je Sabina Korošec Zavšek iz Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije povedala, kakšno pomoč staršem otrok z avtizmom so ponudili na Zvezi in na kaj opozarjajo ob današnjem svetovnem dnevu.
Pogovor z direktorjem Državnega izpitnega centra dr. Darkom Zupancem
Na svetu skoraj ni več kotička, kjer ne bi vedeli za novi koronavirus. Vsaj posamične primere okužbe so že zabeležili tudi na oddaljenih otočkih sredi oceana. Poklicali smo 10 posameznikov iz 9 različnih držav po svetu, ki so povedali, kako oni preživljajo te dni, kaj jih skrbi ali tolaži in kako je epidemija, če sploh, prizadela njih. Vabljeni z nami v Italijo, Škotsko, Ruando, Brazilijo, Severno Makedonijo, na Novo Zelandijo, Finsko, v Združene arabske emirate in Luksemburg!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med vprašanji, ki se v teh dneh porajajo lastnikom živali, so tudi, kaj storiti z domačo živaljo, če bi bili primorani ostati v karanteni ali bolnišnici. Imajo zavetišča za živali morda organizirano varstvo zanje? Koliko časa so lahko živali tam, če je njihov edini lastnik hospitaliziran? So pogoji za sprejem živali v času epidemije kakorkoli spremenjeni? Ta vprašanja je Andreja Čokl zastavila predstavnikom zavetišč po Sloveniji.
Direktor Zbornice gradbeništva pri GZS mag. Jože Renar pravi, da so se gradbena podjetja prilagodila razmeram ob razglasitvi epidemije koronavirusa in zagotovo sta dinamika in obseg del zdaj nekoliko manjša, saj so podjetja zmanjšala število delavcev na gradbiščih, a vendar večina začetih del poteka naprej. Večjih problemov s surovinami, materiali in podizvajalci za zdaj ni, težave bi se lahko povečale zaradi pomanjkanja delavcev, saj so meje zaprte, predvsem pa pričakujejo, da bo čim prej spet steklo izdajanje gradbenih in drugih dovoljenj in da bo odpravljena popolna prepoved del na gradbišpčih, kjer so investitorji fizične osebe.
Neveljaven email naslov