Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar Mateja Šurca ob izvolitvi Borisa Johnsona za premiera Združenega kraljestva
Komentar Mateja Šurca ob izvolitvi Borisa Johnsona za premiera Združenega kraljestva
Z izvolitvijo Borisa Johnsona za predsednika britanske Konservativne stranke in s tem tudi za premiera Združenega kraljestva, se za državo začenja novo obdobje polno izzivov, katerega skupni imenovalec pa je negotovost. Johnson namreč ostaja trmasti zagovornik brexit do konca letošnjega oktobra, četudi brez dogovora. Med prvimi sta mu za zmago čestitala ameriški predsednik Trump in iranski zunanji minister Zarif, ki je obenem poudaril, da bo Iran branil svoje teritorialne vode.
Borisa Johnsona je na strankarskih volitvah podprlo dobrih 66 odstotkov članov Konservativne stranke, ki so se udeležili glasovanja. To je le približno 0.3 odstotke britanskega volilnega telesa, torej zanemarljivo malo v primerjavi z orjaškimi nalogami, ki čakajo premiera. A se s temi številkami ne bo nihče več obremenjeval: Britance in ostali svet zdaj bolj skrbi, kakšne posledice bi prinesel morebitni brexit brez dogovora? Bi to začelo lomiti britansko družbo; kako močna klofuta bo za finančne trge in kako tak scenarij utegne spodkopati svetovno gospodarsko rast.
Novi premier Johnson pa je – ne meneč se za kritike, v svojem prvem javnem nastopu po zmagi kar sijal od optimizma. Predstavil je tri prednostne naloge, to so izvesti brexit, poenotiti državo in premagati Jeremyja Corbyna, voditelja opozicijskih laburistov. »In to bomo tudi storili,« je zatrdil Johnson ob bučnem aplavzu članov svoje stranke.
Časa je malo: najprej mora zapolniti vrzeli v vladi iz katere bežijo zmerni ministri. Potem ga čaka neizprosen boj s parlamentom pa z irsko politiko na obeh straneh irskega otoka, ki bo bržkone prva žrtev bližajočega se črnega scenarija odhoda Združenega kraljestva iz Evropske unije.
Odhajajoči Theresa May medtem ostane le še še priklon v Buckinghamski palači in formalno dovoljenje Kraljice, ali sme oditi s premierskega položaja. Dežurni britanski ciniki pa ugotavljajo, da ji je v uteho lahko dejstvo, da je njen naslednik Boris Johnson. Saj se bo najbrž – tako Johnsonovi kritiki – on zapisal v zgodovino kot najslabši predsednik britanske vlade – in ne Mayeva.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Komentar Mateja Šurca ob izvolitvi Borisa Johnsona za premiera Združenega kraljestva
Komentar Mateja Šurca ob izvolitvi Borisa Johnsona za premiera Združenega kraljestva
Z izvolitvijo Borisa Johnsona za predsednika britanske Konservativne stranke in s tem tudi za premiera Združenega kraljestva, se za državo začenja novo obdobje polno izzivov, katerega skupni imenovalec pa je negotovost. Johnson namreč ostaja trmasti zagovornik brexit do konca letošnjega oktobra, četudi brez dogovora. Med prvimi sta mu za zmago čestitala ameriški predsednik Trump in iranski zunanji minister Zarif, ki je obenem poudaril, da bo Iran branil svoje teritorialne vode.
Borisa Johnsona je na strankarskih volitvah podprlo dobrih 66 odstotkov članov Konservativne stranke, ki so se udeležili glasovanja. To je le približno 0.3 odstotke britanskega volilnega telesa, torej zanemarljivo malo v primerjavi z orjaškimi nalogami, ki čakajo premiera. A se s temi številkami ne bo nihče več obremenjeval: Britance in ostali svet zdaj bolj skrbi, kakšne posledice bi prinesel morebitni brexit brez dogovora? Bi to začelo lomiti britansko družbo; kako močna klofuta bo za finančne trge in kako tak scenarij utegne spodkopati svetovno gospodarsko rast.
Novi premier Johnson pa je – ne meneč se za kritike, v svojem prvem javnem nastopu po zmagi kar sijal od optimizma. Predstavil je tri prednostne naloge, to so izvesti brexit, poenotiti državo in premagati Jeremyja Corbyna, voditelja opozicijskih laburistov. »In to bomo tudi storili,« je zatrdil Johnson ob bučnem aplavzu članov svoje stranke.
Časa je malo: najprej mora zapolniti vrzeli v vladi iz katere bežijo zmerni ministri. Potem ga čaka neizprosen boj s parlamentom pa z irsko politiko na obeh straneh irskega otoka, ki bo bržkone prva žrtev bližajočega se črnega scenarija odhoda Združenega kraljestva iz Evropske unije.
Odhajajoči Theresa May medtem ostane le še še priklon v Buckinghamski palači in formalno dovoljenje Kraljice, ali sme oditi s premierskega položaja. Dežurni britanski ciniki pa ugotavljajo, da ji je v uteho lahko dejstvo, da je njen naslednik Boris Johnson. Saj se bo najbrž – tako Johnsonovi kritiki – on zapisal v zgodovino kot najslabši predsednik britanske vlade – in ne Mayeva.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov