Predlog nove uredbe prinaša obveznost ravnanja z odpadno embalažo po novem tudi za vseh 100.000 obrtnikov in podjetnikov, ki dajejo embalažo prvič na trg. Ti odločno nasprotujejo novim administrativnim ukrepom okoljskega ministrstva, ki posledično prinašajo obveznost poročanja o embalaži kar štirikrat na leto. O embalaži bodo morala poročati vsa podjetja, prav tako mali obrtniki in podjetniki. Pripravili: Erna Strniša in Simeona Rogelj.

Sprememba sistema ravnanja z odpadki prihaja (pre)počasi

Predlog nove uredbe prinaša obveznost ravnanja z odpadno embalažo po novem tudi za vseh 100.000 obrtnikov in podjetnikov, ki dajejo embalažo prvič na trg. Ti odločno nasprotujejo novim administrativnim ukrepom okoljskega ministrstva, ki posledično prinašajo obveznost poročanja o embalaži kar štirikrat na leto. O embalaži bodo morala poročati vsa podjetja, prav tako mali obrtniki in podjetniki, pojasnjuje Ajda Pleterski iz podjetja Surovina:

Na trgu bo tako manj odpadne embalaže, za katere ravnanja ne plača nihče. To je ključno. Verjamem, da za manjša podjetja, obrtnike to predstavlja veliko administrativno breme.

Obrtniki novim administrativnim obremenitvam odločno nasprotujejo. Pri zadnjem sporočanju podatkov o embalaži dani na trg se je namreč pokazalo, da so bile količine manjše od pol kilograma, zato so okoljskemu ministrstvu predlagali, da bi bili mali zavezanci z manj kot 500 kilogrami embalaže oz. servisne embalaže letno izvzeti iz uredbe, a ministrstvo njihovega predloga ne bo upoštevalo. Predsednik obrtno podjetniške zbornice Branko Meh ob tem pravi:

Že zdaj imajo podjetja pogodbe s komunalno skupnostjo, to ravnanje je že urejeno. Če gre za denar, bi bilo pa prav, da bi neko takso dali na embalažo, ne pa spet administrativno poročanje nekomu.

Obveznost poročanja o dajanju embalaže v promet in posledično plačevanje embalažnine za vse, je prvi korak, s katerim želi država urediti razmere na področju zbiranja in predelave odpadkov. Da bi embalažnino plačevali vsi, morajo vsi tudi poročati, a tega očitno ne počnejo. Do prejšnjega meseca je to storilo le okoli osem tisoč podjetij. Tanja Bolte z Ministrstva za okolje:

Dejstvo je, da nimamo informacije, koliko točno bo moralo biti registriranih. Tako kmetje kot ostali, to smo predebatirali, ampak tega pač ni. Tako da je to bolj zavest vsakega posameznika.

Na ministrstvu napovedujejo tudi inšpekcijski nadzor in nagrajevanje proizvajalcev glede na reciklabilnost materialov. Na ta način država želi proizvajalce spodbuditi k razvijanju bolj kakovostnih materialov – prav nizka stopnja reciklabilnosti tistega, kar odložimo v rumeni zabojnik – le okoli 30-odstotna je – je namreč eden od razlogov, da sistem ne deluje.

Odpadki se medtem spet kopičijo, zlasti zaradi starih zalog, ki kljub interventnemu zakonu še niso odpeljane. Da so požarno nevarne, je jasno – mediji o požarih na deponijah poročamo kar naprej.