Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predlog nove uredbe prinaša obveznost ravnanja z odpadno embalažo po novem tudi za vseh 100.000 obrtnikov in podjetnikov, ki dajejo embalažo prvič na trg. Ti odločno nasprotujejo novim administrativnim ukrepom okoljskega ministrstva, ki posledično prinašajo obveznost poročanja o embalaži kar štirikrat na leto. O embalaži bodo morala poročati vsa podjetja, prav tako mali obrtniki in podjetniki. Pripravili: Erna Strniša in Simeona Rogelj.
Sprememba sistema ravnanja z odpadki prihaja (pre)počasi
Predlog nove uredbe prinaša obveznost ravnanja z odpadno embalažo po novem tudi za vseh 100.000 obrtnikov in podjetnikov, ki dajejo embalažo prvič na trg. Ti odločno nasprotujejo novim administrativnim ukrepom okoljskega ministrstva, ki posledično prinašajo obveznost poročanja o embalaži kar štirikrat na leto. O embalaži bodo morala poročati vsa podjetja, prav tako mali obrtniki in podjetniki, pojasnjuje Ajda Pleterski iz podjetja Surovina:
Na trgu bo tako manj odpadne embalaže, za katere ravnanja ne plača nihče. To je ključno. Verjamem, da za manjša podjetja, obrtnike to predstavlja veliko administrativno breme.
Obrtniki novim administrativnim obremenitvam odločno nasprotujejo. Pri zadnjem sporočanju podatkov o embalaži dani na trg se je namreč pokazalo, da so bile količine manjše od pol kilograma, zato so okoljskemu ministrstvu predlagali, da bi bili mali zavezanci z manj kot 500 kilogrami embalaže oz. servisne embalaže letno izvzeti iz uredbe, a ministrstvo njihovega predloga ne bo upoštevalo. Predsednik obrtno podjetniške zbornice Branko Meh ob tem pravi:
Že zdaj imajo podjetja pogodbe s komunalno skupnostjo, to ravnanje je že urejeno. Če gre za denar, bi bilo pa prav, da bi neko takso dali na embalažo, ne pa spet administrativno poročanje nekomu.
Obveznost poročanja o dajanju embalaže v promet in posledično plačevanje embalažnine za vse, je prvi korak, s katerim želi država urediti razmere na področju zbiranja in predelave odpadkov. Da bi embalažnino plačevali vsi, morajo vsi tudi poročati, a tega očitno ne počnejo. Do prejšnjega meseca je to storilo le okoli osem tisoč podjetij. Tanja Bolte z Ministrstva za okolje:
Dejstvo je, da nimamo informacije, koliko točno bo moralo biti registriranih. Tako kmetje kot ostali, to smo predebatirali, ampak tega pač ni. Tako da je to bolj zavest vsakega posameznika.
Na ministrstvu napovedujejo tudi inšpekcijski nadzor in nagrajevanje proizvajalcev glede na reciklabilnost materialov. Na ta način država želi proizvajalce spodbuditi k razvijanju bolj kakovostnih materialov – prav nizka stopnja reciklabilnosti tistega, kar odložimo v rumeni zabojnik – le okoli 30-odstotna je – je namreč eden od razlogov, da sistem ne deluje.
Odpadki se medtem spet kopičijo, zlasti zaradi starih zalog, ki kljub interventnemu zakonu še niso odpeljane. Da so požarno nevarne, je jasno – mediji o požarih na deponijah poročamo kar naprej.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predlog nove uredbe prinaša obveznost ravnanja z odpadno embalažo po novem tudi za vseh 100.000 obrtnikov in podjetnikov, ki dajejo embalažo prvič na trg. Ti odločno nasprotujejo novim administrativnim ukrepom okoljskega ministrstva, ki posledično prinašajo obveznost poročanja o embalaži kar štirikrat na leto. O embalaži bodo morala poročati vsa podjetja, prav tako mali obrtniki in podjetniki. Pripravili: Erna Strniša in Simeona Rogelj.
Sprememba sistema ravnanja z odpadki prihaja (pre)počasi
Predlog nove uredbe prinaša obveznost ravnanja z odpadno embalažo po novem tudi za vseh 100.000 obrtnikov in podjetnikov, ki dajejo embalažo prvič na trg. Ti odločno nasprotujejo novim administrativnim ukrepom okoljskega ministrstva, ki posledično prinašajo obveznost poročanja o embalaži kar štirikrat na leto. O embalaži bodo morala poročati vsa podjetja, prav tako mali obrtniki in podjetniki, pojasnjuje Ajda Pleterski iz podjetja Surovina:
Na trgu bo tako manj odpadne embalaže, za katere ravnanja ne plača nihče. To je ključno. Verjamem, da za manjša podjetja, obrtnike to predstavlja veliko administrativno breme.
Obrtniki novim administrativnim obremenitvam odločno nasprotujejo. Pri zadnjem sporočanju podatkov o embalaži dani na trg se je namreč pokazalo, da so bile količine manjše od pol kilograma, zato so okoljskemu ministrstvu predlagali, da bi bili mali zavezanci z manj kot 500 kilogrami embalaže oz. servisne embalaže letno izvzeti iz uredbe, a ministrstvo njihovega predloga ne bo upoštevalo. Predsednik obrtno podjetniške zbornice Branko Meh ob tem pravi:
Že zdaj imajo podjetja pogodbe s komunalno skupnostjo, to ravnanje je že urejeno. Če gre za denar, bi bilo pa prav, da bi neko takso dali na embalažo, ne pa spet administrativno poročanje nekomu.
Obveznost poročanja o dajanju embalaže v promet in posledično plačevanje embalažnine za vse, je prvi korak, s katerim želi država urediti razmere na področju zbiranja in predelave odpadkov. Da bi embalažnino plačevali vsi, morajo vsi tudi poročati, a tega očitno ne počnejo. Do prejšnjega meseca je to storilo le okoli osem tisoč podjetij. Tanja Bolte z Ministrstva za okolje:
Dejstvo je, da nimamo informacije, koliko točno bo moralo biti registriranih. Tako kmetje kot ostali, to smo predebatirali, ampak tega pač ni. Tako da je to bolj zavest vsakega posameznika.
Na ministrstvu napovedujejo tudi inšpekcijski nadzor in nagrajevanje proizvajalcev glede na reciklabilnost materialov. Na ta način država želi proizvajalce spodbuditi k razvijanju bolj kakovostnih materialov – prav nizka stopnja reciklabilnosti tistega, kar odložimo v rumeni zabojnik – le okoli 30-odstotna je – je namreč eden od razlogov, da sistem ne deluje.
Odpadki se medtem spet kopičijo, zlasti zaradi starih zalog, ki kljub interventnemu zakonu še niso odpeljane. Da so požarno nevarne, je jasno – mediji o požarih na deponijah poročamo kar naprej.
Koalicija se je na jutranjem sestanku odločila za umik uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju z današnjega dnevnega reda seje vlade. Ta je želela zvišati plače 2 tisoč vodilnim v javnih skladih, agencijah, zavodih, bolnišnicah in zdravstvenih domovih, ravnateljem srednjih in osnovnih šol ter vrtcev in še komu. Predlagani razponi so različni: od zvišanja za en razred oziroma za 4 odstotke do celo 6 razredov oziroma za četrtino. Temeljni argument vlade je, da so direktorji obtičali v prvotnih razredih - in da je tako že 11 let.
Prva svetovna vojna je gotovo eno izmed hujših zgodovinskih razdejanj, o katerem pričajo danes še ohranjeni dokumenti, med katerimi je najbolj verodostojna neposredna osebna izkušnja. Enega izmed pomembnih prispevkov v zapuščini pričevanj o tem krvavem obdobju, predstavlja dnevnik slovenskega vojaka iz prve svetovne vojne Filipa Jurkoviča, gradbenega delovodja iz Gornje Radgone, ki ga v knjižni obliki izdaja MMC RTV Slovenija. Z njegovim celovitim popisom štiriletnega dogajanja z naslovom Pa zbogom, junaki, namreč tako zaključujemo projekt s posebno spletno stranjo, ki smo ga zagnali ob stoletnici začetka prve svetovne vojne morije. Več o tem urednica knjige Maja Kač in Magda Tušar. Najbolj zanimivi odlomki iz knjige Pa zbogom, junaki bodo v prihodnje objavljeni v obliki podlistkov na spletni strani MMC- ja, poleg tega pa bo knjiga predstavljena tudi na bližajočem se Slovenskem knjižnem sejmu v okviru Programa Ars.
Za izogibanje javnemu naročanju pri naložbi v pesti blok Termoelektrarne Šoštanj so politično odgovorni nekdanji ministri Andrej Vizjak, Andrej Bajuk, France Križanič, Matej Lahovnik, objektivno pa tudi nekdanja premierja Janez Janša in Borut Pahor. To je glavno sporočilo vmesnega poročila parlamentarne komisije za TEŠ6, ki ga je predstavil njen predsednik Matjaž Hanžek.
V Bonnu pod predsedovanjem države Fidži poteka podnebna konferenca. Fidži se je organizaciji le-te zaradi pomanjkanja resursov odrekel, zato poteka v državi, kjer je sedež. Konferenca je nekakšna vmesna postaja med podnebno konferenco v Parizu pred letom dni in tisto, ki bo prihodnje leto na Poljskem, kjer naj bi znova dorekli omejitve izpustov za v prihodnje. V Bonnu razpravljajo o sicer izjemno pomembnih tehničnih podrobnostih, konferenca pa je pomembna tudi zato, ker na njej sodelujejo predstavniki ameriške administracije, prvič potem, ko je ameriški predsednik Trump sporočil, da ZDA odstopajo od pariškega podnebnega sporazuma. Več Polona Fijavž.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Urednica uredništva glasbenih in baletnih oddaj na televiziji Slovenija in scenaristka glasbeno dokumentarnega filma 2Cellos 2Obraza o svetovno znanih čelistih Luki Šuliču in Stjepanu Hauserju, ki ga bodo premierno predvajali v sredo, 15. novembra, ob 20. uri na TV SLO2. 2Cellos, akademsko izobražena violončelista, sta zaslovela s priredbami pop, rock in filmske glasbe. Danica nam bo v prvem delu pogovora zaupala nekaj podrobnosti o dokumentarcu, v drugem delu pogovora pa bo kot muzikologinja spregovorila o glasbi, njeni skrivnosti, moči in lepoti.
Videoposnetek predelave skladbe Smooth Criminal v izvedbi zdaj že slavnega dueta Two Cellos ju je pred dobrimi petimi leti izstrelil med zvezde t.i. crossover muziciranja. V ljubljanskih Stožicah smo ju pred petimi leti videli kot predskupino Eltona Johna, s katerim sta v treh letih prepotovala ves svet in že takrat so se spletle vezi, ki so obetale dobro sodelovanje. Danica Dolinar, scenaristka in avtorica njunega prvega dokumentarnega intervjuja, ki je takrat nastal, je dobro izkoristila enkratno priložnost in po pomladanskem koncertu filmske glasbe izpeljala dokumentarni film, ki si ga lahko nocoj ob 20-tih ogledamo na Drugem programu TV Slovenija. Z Danico Dolinar se je pogovarjala Cirila Štuber.
O primeru sirskega begunca Ahmada Šameja smo se pogovarjali z Jernejo Turin z Amnesty International.
Letos mineva že 15 let, od kar je bil 14. novembra 2002 objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati svoj jezik – znakovni jezik pred vsemi javnimi ustanovami. Leta 2014 pa je Vlada RS razglasila, da se 14. november v Republiki Sloveniji obeležuje kot Dan slovenskega znakovnega jezika. Današnji dan pa je še posebej pomemben, saj je od danes dalje Slovenski znakovni jezik vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine. O tem, kaj to pomeni za gluhe osebe boste lahko slišali v pogovoru Petre Medved s sekretarjem Zveze Društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjažem Juhartom.
Slovenija se je z današnjim mednarodnim seminarjem v Ljubljani uradno vključila v evropsko partnerstvo za inovacije v kmetijstvu. Gre za nov pristop k spodbujanju inovativnih rešitev, ki izhajajo iz konkretnih potreb in prinašajo skupno korist.
Naši novinarji so bili tako v taboru Boruta Pahorja kot Marjana Šarca. V studiu je voditeljica Jolanda Lebar z gostoma doktorjem Matevžem Tomšičem in doktorjem Tomažem Deželanom analizirala tri tedne kampanje pred drugim krogom, vedenje političnih strank v kampanji, skratka vse, kar se je v nedeljo zgodilo.
Bill Cosby, Harvey Weinstein, Steven Seagal, Kevin Spacey, Louis C. K., Gary Goddard … in seznam se širi. Kolateralne žrtve spolnih prestopnikov iz Hollywooda so tudi njihove umetniške stvaritve. Popularna kultura si umiva roke in produkte, v katerih se pojavljajo umetniško talentirani spolni izprijenci, »očiščuje« tako, da jih poustvarja brez kontroverznih elementov: proizvajalec računalniških igric Activision je denimo Spaceya že zbrisal iz igre Call of Duty: Advanced Warfare, kjer se je pojavljal kot eden ključnih likov v zgodbi, ter ga v novi različici nadomestil z animacijo in glasom domnevno moralno čistega Toma Hanksa. Podobno želijo storiti z nekaterimi filmi, v katerih je nastopil.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Naši učenci so na področju državljanske védnosti nad mednarodnim povprečjem, je pokazala Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja, ki jo je med skoraj 3 tisoč osmošolci in 2 tisoč učitelji na 135 slovenskih šolah leta 2016 izpeljal Pedagoški inštitut.
Odlivanje posmrtne maske je ena najstarejših portretnih kiparskih tehnik, pri kateri gre pravzaprav za jemanje obrazne maske po smrti. To tehniko so poznali že v starem Egiptu, a zanimanje članov Društva za domače raziskave se veže predvsem na 19. in 20., pa tudi 21. stoletje. Nekaj izsledkov raziskave, ki jo člani omenjenega društva skupaj s sodelavci iz NUKA, Moderne galerije, Mestnega muzeja in univerze v Oslu opravljajo v okviru evropskega projekta TRACES, si je mogoče ogledati v galeriji Vžigalica v Ljubljani.
Špansko tožilstvo je za obtožene predstavnike katalonske vlade zahtevalo preiskovalni pripor, in sicer - razen v primeru enega ministra - brez možnosti izpustitve za plačilo varščine. Od 14-ih obtoženih ministrov jih na današnje zaslišanje na višjem sodišču v Madridu ni prišlo pet, med njimi tudi odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont. Po vsej Kataloniji pa so v protest proti političnim procesom zaposleni ob 12-ih prekinili delo.
Shiva šiva vzdržljiva, Shiva šiva ubogljiva, Shiva šiva zavrgljiva .. pesem Katarine Juvančič, napisana prav za koncert ženskega pevskega zbora Rož, ki je prava multimedijska gledališko glasbena predstava, predstava, ki spodbudi premislek o vlogi dela v času globalizacije.
Na zaslišanje pred sodišči v Madridu je danes prišlo 15 predstavnikov odstavljenih katalonskih oblasti, med njimi pa ni bilo predsednika vlade Carlesa Puigdemonta in štirih ministrov. Njihov belgijski odvetnik je predlagal, da bi jih zaslišali iz Bruslja prek videokonference.
Danes in jutri naj bi se katalonski predsednik Carles Puigdemont in člani regionalne vlade zglasili na višjem sodišču v Madridu, potem ko je državni tožilec zoper njih zoper njih vložil obtožnice zaradi upora in malverzacij z javnimi sredstvi. Puigdemon za zdaj kot kaže ostaja v Belgiji, kakšni so njegovi načrti, pa ni pojasnil. Katalonci imajo glede prihodnosti pokrajine mešana mnenja.
Neveljaven email naslov