Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predlog nove uredbe prinaša obveznost ravnanja z odpadno embalažo po novem tudi za vseh 100.000 obrtnikov in podjetnikov, ki dajejo embalažo prvič na trg. Ti odločno nasprotujejo novim administrativnim ukrepom okoljskega ministrstva, ki posledično prinašajo obveznost poročanja o embalaži kar štirikrat na leto. O embalaži bodo morala poročati vsa podjetja, prav tako mali obrtniki in podjetniki. Pripravili: Erna Strniša in Simeona Rogelj.
Sprememba sistema ravnanja z odpadki prihaja (pre)počasi
Predlog nove uredbe prinaša obveznost ravnanja z odpadno embalažo po novem tudi za vseh 100.000 obrtnikov in podjetnikov, ki dajejo embalažo prvič na trg. Ti odločno nasprotujejo novim administrativnim ukrepom okoljskega ministrstva, ki posledično prinašajo obveznost poročanja o embalaži kar štirikrat na leto. O embalaži bodo morala poročati vsa podjetja, prav tako mali obrtniki in podjetniki, pojasnjuje Ajda Pleterski iz podjetja Surovina:
Na trgu bo tako manj odpadne embalaže, za katere ravnanja ne plača nihče. To je ključno. Verjamem, da za manjša podjetja, obrtnike to predstavlja veliko administrativno breme.
Obrtniki novim administrativnim obremenitvam odločno nasprotujejo. Pri zadnjem sporočanju podatkov o embalaži dani na trg se je namreč pokazalo, da so bile količine manjše od pol kilograma, zato so okoljskemu ministrstvu predlagali, da bi bili mali zavezanci z manj kot 500 kilogrami embalaže oz. servisne embalaže letno izvzeti iz uredbe, a ministrstvo njihovega predloga ne bo upoštevalo. Predsednik obrtno podjetniške zbornice Branko Meh ob tem pravi:
Že zdaj imajo podjetja pogodbe s komunalno skupnostjo, to ravnanje je že urejeno. Če gre za denar, bi bilo pa prav, da bi neko takso dali na embalažo, ne pa spet administrativno poročanje nekomu.
Obveznost poročanja o dajanju embalaže v promet in posledično plačevanje embalažnine za vse, je prvi korak, s katerim želi država urediti razmere na področju zbiranja in predelave odpadkov. Da bi embalažnino plačevali vsi, morajo vsi tudi poročati, a tega očitno ne počnejo. Do prejšnjega meseca je to storilo le okoli osem tisoč podjetij. Tanja Bolte z Ministrstva za okolje:
Dejstvo je, da nimamo informacije, koliko točno bo moralo biti registriranih. Tako kmetje kot ostali, to smo predebatirali, ampak tega pač ni. Tako da je to bolj zavest vsakega posameznika.
Na ministrstvu napovedujejo tudi inšpekcijski nadzor in nagrajevanje proizvajalcev glede na reciklabilnost materialov. Na ta način država želi proizvajalce spodbuditi k razvijanju bolj kakovostnih materialov – prav nizka stopnja reciklabilnosti tistega, kar odložimo v rumeni zabojnik – le okoli 30-odstotna je – je namreč eden od razlogov, da sistem ne deluje.
Odpadki se medtem spet kopičijo, zlasti zaradi starih zalog, ki kljub interventnemu zakonu še niso odpeljane. Da so požarno nevarne, je jasno – mediji o požarih na deponijah poročamo kar naprej.
4528 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Predlog nove uredbe prinaša obveznost ravnanja z odpadno embalažo po novem tudi za vseh 100.000 obrtnikov in podjetnikov, ki dajejo embalažo prvič na trg. Ti odločno nasprotujejo novim administrativnim ukrepom okoljskega ministrstva, ki posledično prinašajo obveznost poročanja o embalaži kar štirikrat na leto. O embalaži bodo morala poročati vsa podjetja, prav tako mali obrtniki in podjetniki. Pripravili: Erna Strniša in Simeona Rogelj.
Sprememba sistema ravnanja z odpadki prihaja (pre)počasi
Predlog nove uredbe prinaša obveznost ravnanja z odpadno embalažo po novem tudi za vseh 100.000 obrtnikov in podjetnikov, ki dajejo embalažo prvič na trg. Ti odločno nasprotujejo novim administrativnim ukrepom okoljskega ministrstva, ki posledično prinašajo obveznost poročanja o embalaži kar štirikrat na leto. O embalaži bodo morala poročati vsa podjetja, prav tako mali obrtniki in podjetniki, pojasnjuje Ajda Pleterski iz podjetja Surovina:
Na trgu bo tako manj odpadne embalaže, za katere ravnanja ne plača nihče. To je ključno. Verjamem, da za manjša podjetja, obrtnike to predstavlja veliko administrativno breme.
Obrtniki novim administrativnim obremenitvam odločno nasprotujejo. Pri zadnjem sporočanju podatkov o embalaži dani na trg se je namreč pokazalo, da so bile količine manjše od pol kilograma, zato so okoljskemu ministrstvu predlagali, da bi bili mali zavezanci z manj kot 500 kilogrami embalaže oz. servisne embalaže letno izvzeti iz uredbe, a ministrstvo njihovega predloga ne bo upoštevalo. Predsednik obrtno podjetniške zbornice Branko Meh ob tem pravi:
Že zdaj imajo podjetja pogodbe s komunalno skupnostjo, to ravnanje je že urejeno. Če gre za denar, bi bilo pa prav, da bi neko takso dali na embalažo, ne pa spet administrativno poročanje nekomu.
Obveznost poročanja o dajanju embalaže v promet in posledično plačevanje embalažnine za vse, je prvi korak, s katerim želi država urediti razmere na področju zbiranja in predelave odpadkov. Da bi embalažnino plačevali vsi, morajo vsi tudi poročati, a tega očitno ne počnejo. Do prejšnjega meseca je to storilo le okoli osem tisoč podjetij. Tanja Bolte z Ministrstva za okolje:
Dejstvo je, da nimamo informacije, koliko točno bo moralo biti registriranih. Tako kmetje kot ostali, to smo predebatirali, ampak tega pač ni. Tako da je to bolj zavest vsakega posameznika.
Na ministrstvu napovedujejo tudi inšpekcijski nadzor in nagrajevanje proizvajalcev glede na reciklabilnost materialov. Na ta način država želi proizvajalce spodbuditi k razvijanju bolj kakovostnih materialov – prav nizka stopnja reciklabilnosti tistega, kar odložimo v rumeni zabojnik – le okoli 30-odstotna je – je namreč eden od razlogov, da sistem ne deluje.
Odpadki se medtem spet kopičijo, zlasti zaradi starih zalog, ki kljub interventnemu zakonu še niso odpeljane. Da so požarno nevarne, je jasno – mediji o požarih na deponijah poročamo kar naprej.
Z državnimi gozdovi naj bi v drugi polovici leta začelo upravljati novo državno podjetje. Zaradi izboljšanja konkurenčnosti Slovenije na svetovnih trgih smo pred časom potrdili strategijo pametne specializacije, eno od podlag za črpanje evropskih sredstev (ttudi na področju lesarstva). Razprave o lesarskih politikah, ki se je včeraj zvečer odvila v sklopu festivala Lesena ikona 2016 v Mestu oblikovanja v Ljubljani, se je udeležila Darja Pograjc.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Miha Šalehar poslušalce sprašuje o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka.
Sinoči so poslanci državnega zbora v tretjem branju potrdili spremembe medijskega zakona, s katerimi so določili kvote slovenske glasbe, predvajane v radijskih programih. Poleg ugotavljanja političnih ozadij in vplivanja na uredniško politiko radijskih programov, ugotavljanja matematičnega ozadja izračunavanja kvot ter deklarirane dobronamembnosti predlagatelja pa se lahko na kvote ozremo vsaj še z glasbenega vsebinskega vidika. Komentar Rudi Pančur.
V Braziliji se je v zadnji tretjini lanskega leta za več kot 10 krat povečalo število novorojenčkov z mikrocefalijo. Kljub temu, da še niso dokazali povezave, so nekateri za to okrivili virus Zika. Ker virus poznamo že več kot 65 let, razširjen pa je po tropskih državah več kontinentov, se postavlja vprašanje, zakaj naj bi mikrocefalijo začel povzročati prav zdaj in prav v Braziliji. Kljub vsemu je medtem brazilska vlada napovedala vojno komarjem in namerava za to angažirati 200 tisoč vojakov.
Tehnološki park Ljubljana praznuje 20 letnico delovanja; in če nekaj delaš z ljubeznijo potem se skorajda ne zavedaš, kako hitro mine čas, ocenjuje direktor Tehnološkega parka Ljubljana mag. Iztok Lesjak. Začeli so skromno, z idejami, ki so jih prelili na papir in jih preverili med vodilnimi v Inštitutu Jožef Štefan. Potem so na omenjenem inštitutu gostovali dve leti . Tam je nastalo tudi prvih 11 podjetij. Nato jim je uspelo prepričati tudi druge ustanove, da je Tehnološki park nekaj svežega in potrebnega za razvoj in nastanek novih podjetij. Prispevek Milana Trobiča.
Je begunska kriza humanitarno ali varnostno vprašanje? Je migrante treba vrniti v dežele, iz katerih so na staro celino prišli, ali si je, nasprotno, potrebno pospešeno pa obenem potrpežljivo prizadevati za njihovo integracijo v evropsko družbo? Je anti-imigrantsko politično stališče zanesljiv simptom bolj ali manj latentnega fašizma ali je le razumljiva reakcija ob množičnem prihodu ljudi, ki se niso pripravljeni kulturno-civilizacijsko prilagoditi novemu okolju, sredi katerega so se znašli? – Ta vprašanja že več kot pol leta razgibavajo javno debato po Evropi. No, sinoči je v okviru drugega festivala strpnosti, ki ga organizirata Mini teater in Judovski kulturni center, v Ljubljani potekala okrogla miza, na kateri so odgovore na ta vprašanja iskali izraelski filmski režiser Udi Aloni ter slovenska filozofa, Mladen Dolar in Slavoj Žižek. Pred začetkom debate je slednjega pred naš mikrofon povabil Goran Dekleva. foto: Miloš Ojdanić/MMC RTVSLO
Je begunska kriza humanitarno ali varnostno vprašanje? Je migrante treba vrniti v dežele, iz katerih so na staro celino prišli, ali si je, nasprotno, potrebno pospešeno pa obenem potrpežljivo prizadevati za njihovo integracijo v evropsko družbo? Je anti-imigrantsko politično stališče zanesljiv simptom bolj ali manj latentnega fašizma ali je le razumljiva reakcija ob množičnem prihodu ljudi, ki se niso pripravljeni kulturno-civilizacijsko prilagoditi novemu okolju, sredi katerega so se znašli? – Ta vprašanja že več kot pol leta razgibavajo javno debato po Evropi. No, sinoči je v okviru drugega festivala strpnosti, ki ga organizirata Mini teater in Judovski kulturni center, v Ljubljani potekala okrogla miza, na kateri so odgovore na ta vprašanja iskali izraelski filmski režiser Udi Aloni ter slovenska filozofa, Mladen Dolar in Slavoj Žižek. Pred začetkom debate je slednjega pred naš mikrofon povabil Goran Dekleva. foto: Miloš Ojdanić/MMC RTVSLO
Pri Društvu za otroke, očetovstvo in resnico (DOOR) so predstavili predlog za ureditev odnosov med ločenimi starši, ki skrbijo za skupne otroke, s skupnim skrbništvom. Le 20% ločenih staršev se namreč sporazumno dogovori o skupnem skrbništvu nad otroci, preostalim pa stike z otroki določi sodišče, ki te kar v 90-odstotkih dodeli materi, kar je po mnenju društva sporno s stališča koristi in želja otrok, še zlasti zato, ker mnoge matere pod vodstvom spretnih odvetnikov dosežejo prekinitev stikov z očetom tudi s pomočjo lažnih obtožb o nasilju. Cirila Štuber se je o posledicah onemogočanja stikov z enim izmed staršev pogovarjala s socialnima pedagogoma Melito Kuhar in Matejem Zaplotnikom.
Pri Društvu za otroke, očetovstvo in resnico (DOOR) so predstavili predlog za ureditev odnosov med ločenimi starši, ki skrbijo za skupne otroke, s skupnim skrbništvom. Le 20% ločenih staršev se namreč sporazumno dogovori o skupnem skrbništvu nad otroci, preostalim pa stike z otroki določi sodišče, ki te kar v 90-odstotkih dodeli materi, kar je po mnenju društva sporno s stališča koristi in želja otrok, še zlasti zato, ker mnoge matere pod vodstvom spretnih odvetnikov dosežejo prekinitev stikov z očetom tudi s pomočjo lažnih obtožb o nasilju. Cirila Štuber se je o posledicah onemogočanja stikov z enim izmed staršev pogovarjala s socialnima pedagogoma Melito Kuhar in Matejem Zaplotnikom.
Odgovarjamo na vprašanja o ozadju svetovne tekstilne industrije - od kod prihajajo oblačila, ki jih najdemo na slovenskem trgu, kako so izdelana, kdo jih izdeluje, kako močno obremenjujejo naše okolje in zdravje. Prispevek Andreje Gradišar.
Odgovarjamo na vprašanja o ozadju svetovne tekstilne industrije - od kod prihajajo oblačila, ki jih najdemo na slovenskem trgu, kako so izdelana, kdo jih izdeluje, kako močno obremenjujejo naše okolje in zdravje. Prispevek Andreje Gradišar.
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje. Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
Slovensko gospodarstvo se že vrsto let pritožuje nad tem, da slovenski izobraževalni sistem dijakov in študentov ne opremi z uporabnim znanjem, ki bi omogočalo njihovo uspešno zaposlovanje. V grobem rečeno; preveč diplomantov humanističnih in družboslovnih smeri in povsem premalo poklicno in strokovno izobraženih. V želji, da bi ta trend spremenila, se je država lotila aktivnega spodbujanja vpisov na določene srednješolske programe. V letošnjem letu je tako prvič podelila 1000 štipendij za deficitarne poklice. Toda poraja se vprašanje, kako dobro premišljena je pravzaprav ta državna politika. Med njimi je denimo program naravovarstveni tehnik, ki je v zadnjih letih k vpisu prepričal številne mlade k vpisu. Tudi tu gre po mnenju ministrstva za delo, družino in enake možnosti za deficitarni poklic in tako 23 dijakov te smeri letos prejema štipendijo za deficitarni poklic. Toda zdi se, da slovenski trg dela naravovarstvenih tehnikov sploh ne potrebuje. Foto: Ribniško jezero na Pohorju, Wikipedia
50-letni Zimbabvejec Max Zimani je v Slovenijo oz. v takratno skupno državo Jugoslavijo prišel že pred 30 leti študirat, zato je njegova zgodba različna od tistih Afričanov, ki v Slovenijo – ali pa še raje v Evropo – prihajajo v zadnjih letih. A nekaj ostaja enako, pravi – to, da je Evropa v očeh Afričanov še vedno dežela, kjer se cedita med in mleko. Z Maxom Zimanijem, vodjo Skuhne, socialnega podjetja, ki nudi svetovno kulinariko po slovensko, se je pogovarjala Špela Šebenik.
Večina zavezancev za dohodnino že nekaj let dobiva informativne izračune dohodnine od Finančne uprave Republike Slovenije, tako da jim ni treba oddajati dohodninskih napovedi. Le kakšen odstotek zavezancev za dohodnino mora kljub vsemu oddati dohodninsko napoved. Na Prvem programu smo pred mikrofon povabili Neli Komar Novak, ki nam je povedala, kdo mora kljub vsemu sam oddati dohodninsko napoved in kakšne so spremembe v zvezi z informativnimi izračuni in napovedmi dohodnine za leto 2015. Z Neli Komar Novak se je pogovarjala Cirila Štuber.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
26. decembra 1990 so bili razglašeni izidi plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji in bili smo enotno za. Po 25 letih samostojne poti se bomo spet spomnili kako je bilo na njenem začetku in kako je trenutno na postaji kjer smo.
Dr. Jože Mencinger, gospodarski minister v Slovenski vladi 1990; Jože Stanič, nekdanji direktor Gorenja; Marko Funkl, samostojni podjetnik in aktivist o gospodarstvu in trgu dela pred 25 leti, danes in čez 25 let.
Neveljaven email naslov