Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred nami je konec tedna in če ga boste izkoristili za pobeg na izlet znotraj države, kam se boste odpravili? So to najbolj prepoznavne turistične ikone, ko je to obisk Postojnske jame, sprehod ob Blejskem jezeru in obvezen postanek na kremni rezini na Bledu ali vam je všeč skok do morja? Ni naključje, da smo vam našteli destinacije iz zgolj zahodne polovice države, saj je ta v primerjavi z vzhodom turistično bolj razvita in prepoznavna. Pogledali pa smo tudi v hrvaško Istro, ki jo je v prvih šestih mesecih obiskalo za štiri odstotke več gostov kot lani.
Analiza turističnih tokov v Sloveniji in hrvaški Istri
Kljub govorjenju, da je naša država polna lepot, kar prepoznava vse več turistov, so v ta opis pogosto zajete samo t. i. ikonične podobe našega turizma iz zahodnega dela države: Blejski otok, Postojnska jama, središče Ljubljane. Obisk destinacij lahko podkrepimo s podatki Statističnega urada, konkretno za letošnji maj – junijske številke izvemo prihodnji teden. Če primerjamo pet občin na zahodu (Ljubljana, Piran, Bled, Kranjska Gora in Bohinj) in vzhodu (Maribor, Moravske Toplice, Brežice, Podčetrtek in Laško), ki so jih tako domači kot tuji turist največkrat obiskali, je razmerje skoraj 4 : 1. Za zahod to pomeni dobrih 243.000 prihodov, za vzhod pa slabih 60.000.
Nekateri, ki so del turizma vzhodne Slovenije, menijo, da njihov del v promociji ni najbolj izpostavljen. Strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič na to odgovarja: ”Zdi se mi prav, da se na tujih trgih in pri trženju na tujih trgih osredotočamo na nekaj elementov ponudbe, ne na vse, ker preprosto nimamo sredstev, da bi vso to raznovrstnost Slovenije lahko tržili na mednarodnih trgih. Je pa prav, da turistom, ki pridejo v Slovenijo, povemo, da imamo zunaj glavnih turističnih središč zelo zanimivo ponudbo.«
“Turizem je panoga, ki potrebuje čas. Tu ni teka na kratke proge, temveč moraš teči maraton.”
Analize turističnih tokov, ki so jih izvedli na Ekonomski fakulteti v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko, kažejo izjemno prisotnost strateških turističnih tokov v zahodni Sloveniji. To bolj nazorno pojasni Ljubica Kneževič Cvelbar z Ekonomske fakultete:
“Tipičen strateški turistični tok je, da turisti, ki prihajajo iz Avstrije ali pa iz severne Italije, obiščejo dolino Soče, nato gredo do Bleda, Bohinja, Ljubljane, se ustavijo v Postojnski jami, gredo do Obale in potem nadaljujejo svojo pot proti Hrvaški. Bolj močen in strateški je tok, več turistov se v tem prostoru giblje. Na vzhodu je tega bistveno manj kot na zahodu.”
Seveda imamo na vzhodu zgodbe o uspehu. Primer: Podčetrtek. »Tam imamo zelo dobrega ponudnika, Terme Olimia, in tudi hkrati se razvijajo drugi, manjši ponudniki. In ponudbe se razvijajo in to postaja tudi turistični kraj,« pravi Ljubica Kneževič Cvelbar.
Naši južni sosedi pa letos s turističnim obiskom ne presegajo rekordov. Nasprotno, številke kažejo na ogromen upad obiska Hrvaške in številni turistično sezono že razglašajo za katastrofalno. V prvi polovici leta so imeli za sedem odstotkov manj tujih turistov, število nočitev je padlo za 60 odstotkov. Nekoliko boljši so podatki za hrvaško Istro. V prvih šestih mesecih jo je obiskalo za štiri odstotke več gostov, prav toliko več je bilo nočitev v primerjavi z enakim obdobjem lani. Za tri odstotke in pol manj turistov pa so našteli v prvi polovici tega meseca. Vodilni v istrskem turizmu pravijo, da še ni razloga za preplah.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pred nami je konec tedna in če ga boste izkoristili za pobeg na izlet znotraj države, kam se boste odpravili? So to najbolj prepoznavne turistične ikone, ko je to obisk Postojnske jame, sprehod ob Blejskem jezeru in obvezen postanek na kremni rezini na Bledu ali vam je všeč skok do morja? Ni naključje, da smo vam našteli destinacije iz zgolj zahodne polovice države, saj je ta v primerjavi z vzhodom turistično bolj razvita in prepoznavna. Pogledali pa smo tudi v hrvaško Istro, ki jo je v prvih šestih mesecih obiskalo za štiri odstotke več gostov kot lani.
Analiza turističnih tokov v Sloveniji in hrvaški Istri
Kljub govorjenju, da je naša država polna lepot, kar prepoznava vse več turistov, so v ta opis pogosto zajete samo t. i. ikonične podobe našega turizma iz zahodnega dela države: Blejski otok, Postojnska jama, središče Ljubljane. Obisk destinacij lahko podkrepimo s podatki Statističnega urada, konkretno za letošnji maj – junijske številke izvemo prihodnji teden. Če primerjamo pet občin na zahodu (Ljubljana, Piran, Bled, Kranjska Gora in Bohinj) in vzhodu (Maribor, Moravske Toplice, Brežice, Podčetrtek in Laško), ki so jih tako domači kot tuji turist največkrat obiskali, je razmerje skoraj 4 : 1. Za zahod to pomeni dobrih 243.000 prihodov, za vzhod pa slabih 60.000.
Nekateri, ki so del turizma vzhodne Slovenije, menijo, da njihov del v promociji ni najbolj izpostavljen. Strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič na to odgovarja: ”Zdi se mi prav, da se na tujih trgih in pri trženju na tujih trgih osredotočamo na nekaj elementov ponudbe, ne na vse, ker preprosto nimamo sredstev, da bi vso to raznovrstnost Slovenije lahko tržili na mednarodnih trgih. Je pa prav, da turistom, ki pridejo v Slovenijo, povemo, da imamo zunaj glavnih turističnih središč zelo zanimivo ponudbo.«
“Turizem je panoga, ki potrebuje čas. Tu ni teka na kratke proge, temveč moraš teči maraton.”
Analize turističnih tokov, ki so jih izvedli na Ekonomski fakulteti v sodelovanju s Fakulteto za računalništvo in informatiko, kažejo izjemno prisotnost strateških turističnih tokov v zahodni Sloveniji. To bolj nazorno pojasni Ljubica Kneževič Cvelbar z Ekonomske fakultete:
“Tipičen strateški turistični tok je, da turisti, ki prihajajo iz Avstrije ali pa iz severne Italije, obiščejo dolino Soče, nato gredo do Bleda, Bohinja, Ljubljane, se ustavijo v Postojnski jami, gredo do Obale in potem nadaljujejo svojo pot proti Hrvaški. Bolj močen in strateški je tok, več turistov se v tem prostoru giblje. Na vzhodu je tega bistveno manj kot na zahodu.”
Seveda imamo na vzhodu zgodbe o uspehu. Primer: Podčetrtek. »Tam imamo zelo dobrega ponudnika, Terme Olimia, in tudi hkrati se razvijajo drugi, manjši ponudniki. In ponudbe se razvijajo in to postaja tudi turistični kraj,« pravi Ljubica Kneževič Cvelbar.
Naši južni sosedi pa letos s turističnim obiskom ne presegajo rekordov. Nasprotno, številke kažejo na ogromen upad obiska Hrvaške in številni turistično sezono že razglašajo za katastrofalno. V prvi polovici leta so imeli za sedem odstotkov manj tujih turistov, število nočitev je padlo za 60 odstotkov. Nekoliko boljši so podatki za hrvaško Istro. V prvih šestih mesecih jo je obiskalo za štiri odstotke več gostov, prav toliko več je bilo nočitev v primerjavi z enakim obdobjem lani. Za tri odstotke in pol manj turistov pa so našteli v prvi polovici tega meseca. Vodilni v istrskem turizmu pravijo, da še ni razloga za preplah.
Na severozahodu Bosne in Hercegovine je migrantska kriza še naprej zaostrena. Prostora v sprejemnih centrih ni, novih lokacij, o katerih bi se strinjali, ni, v Republiki srbski pa vztrajajo, da migrantov na svojem ozemlju ne bodo imeli. V okolici Bihaća in Velika Kladuša je tako vsaj kakih 1500 migrantov, ki živjo na prostem.
Lani smo se pogosto spraševali kakšne so razmere v domovih za starejše, kako preživljajo čas epidemije in izolacije oskrbovanci in na drugi strani tudi izčrpani zaposleni v domovih, kjer že več kot desetletje čakajo na nove normative . Domovi so se v tem obdobju spremenili v negovalne bolnišnice, normativi, ki določajo število kadrov, pa še kar ostajajo enaki. Denis Sahernik v. d. sekretarja Skupnosti socialnovarstvenih zavodov Slovenije poudarja, da se trend okuženih s koronavirusom obrača navzdol.
Zdravstveno osebje, ki dela na oddelkih COVID-19 oddelkih po bolnišnicah po državi doživlja hude stiske. So vodstva bolnišnic in Ministrstvo za zdravje že pomislili, da zaposleni v covid enotah potrebujejo psihosocialno podporo? Finančni dodatki le tega ne morejo nikoli nadomestiti. Pred dnevi se je tako na družabnem omrežju spraševala doktorica Brigita Skela Savič, predstojnica katedre za zdravstvene vede in izredna profesorica na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Kakšno je stanje po bolnišnicah in kako v teh mesecih deluje zdravtveno osebje? Več Marko Rozman.
Potem ko je predsednik Desus-a Karel Erjavec umaknil soglasje h kandidaturi za predsednika vlade, je postopek konstruktivne nezaupnice končan. Predvidenega glasovanja jutri v državnem zboru ne bo. Erjavec je sicer napovedal, da bodo vložili nov predlog, ko bodo vzpostavljeni pogoji za normalno delo vseh poslancev. Vodje poslanskih skupin pa so se na neformalnem pogovoru dogovorili, da bodo stranke do jutri pripravile predloge, kako spremeniti poslovnik, da bi lahko poslanci tajno glasovali tudi na daljavo. O tem se je z nekaterimi pravniki pogovarjala Jolanda Lebar.
Letošnja zima z debelo snežno odejo kar vabi v gore, kjer je po podatkih ARSO na višini okoli 1500 metrov znatna nevarnost snežnih plazov. Dogajanje na območju Zelenice in tega dela Karavank že šesto leto pozorno opazuje Služba za varstvo pred snežnimi plazovi Tržič- Zelenica, ki je edina v državi. Ob podpori tržiške občine ekipa spremlja razmere na Zelenici, kjer so postavljene tudi tri vremenske postaje. Z lokalnim lavinskim biltenom preventivno obvešča in opozarja obiskovalce gora in turne smučarje o razmerah in nevarnostih snežnih plazov.
O rezultatih verifikacije hitrih testov kitajskega proizvajalca Shenzen Ultra, ki ga je državi prodalo podjetje Majbert Pharm, smo se pogovarjali z direktorico Nacionalnega laboratorija za zdravje, hrano in okolje, ki je analizo izvedel, Tjašo Žohar Čretnik. Pojasnila je, kakšno občutljivost, to je sposobnost, da test dejansko odkrije pozitivne osebe, ima pri ljudeh, ki simptome kažejo kot pri tistih, ki jih ne. Pri tem razloži, zakaj se je pri nekaterih pokazala le polovična občutljivost. Več v pogovoru s Heleno Lovinčič.
Obvezno cepljenje ali pogojevanje cepljenja z vstopom v neko državo ter zbiranje osebnih podatkov v zvezi z zdravjem je resen poseg v zasebnost, pravi Alenka Jerše, namestnica informacijske pooblaščenke. Nekatere države Evropske unije so o cepilnih listih že začele presojati. V zvezi z morebitnimi cepilnimi potnimi listi pa zaenkrat ni sprejetih nobenih pravnih podlag. O tem kakšni zadržki in dileme se pojavljajo v zvezi s tovrstnim zbiranjem občutljivih osebnih podatkov, se je novinarka Martina Tita Mayer pogovarjala z namestnico informacijske pooblaščenke Alenko Jerše.
Ste med tistimi, ki so covid že preboleli, pa morate zaradi službenih obveznosti čez mejo? Ker za to potrebujete negativni test, se lahko znajdete v težavah. Test namreč še nekaj časa po okužbi pokaže pozitivni rezultat. To v veliki večini primerov ne pomeni, da ste še kužni, kljub temu pa ne morete čez mejo. To se je zgodilo tudi našemu novinarju, ki je covid prebolel. Gotovo pa je takšnih ljudi več, pravi vodja vladne skupine za covid Bojana Beovič, zato so vladi predlagali, da se za takšne primere izda potrdilo, ki bi veljalo 3 mesece. Smo pa dr. Beovičevo tudi vprašali, kakšno je njeno stališče glede morebitnega vnovične ustavitve javnega življenja. Z njo se je pogovarjala Helena Lovinčič.
Si predstavljate službo, ki je morda ne morete zaključiti zaradi slabih vremenskih razmer? Prav to se lahko zgodi dežurnim vremenoslovcem na Kredarici, ki jih po desetih dnevih službe pride iskat helikopter in pripelje novo ekipo. Če vremenske razmere tega ne dopuščajo, morajo počakati na lepše vreme. Sicer pa se njihovo delo začne zgodaj zjutraj ob prvem odčitavanju vremenskih podatkov. Zakaj to delo z veseljem opravlja, pa pripoveduje Jože Senica.
Sinočnje podaljšanje epidemije za dva meseca ne obeta skorajšnjega odprtja šol in študentskih predavalnic. Študij na daljavo marsikje traja že od začetka študijskega leta in vsakih naslednjih 14 dni je ključnih. Kako to doživljajo študentje, je povedala Vida Jocif, študentka druge stopnje umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti so lani maja po koncu letnega semestra opravili raziskavo med študenti, kako ocenjujejo študijsko obremenitev v času epidemije, kaj jih je ob študiju na daljavo najbolj motilo in kaj jim je najbolj ustrezalo ter kako je s sposobnostmi uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in opremljenostjo s strojno opremo pri študentih. O rezultatih raziskave smo govorili z dekanom Filozofske fakultete dr. Romanom Kuharjem.
V času življenja v epidemiji se je tudi zdravljenje na daljavo pokazalo kot eden od uspešnih pristopov na področju zdravstva. Uporaba informacijsko – komunikacijske tehnologije omogoča, da zdravniki spremljajo bolnika v njegovem domačem okolju, redno preverjajo ključne informacije o njegovem zdravju in v primeru odstopanj hitro reagirajo. Tudi zaradi telemetrije lahko denimo bolnikom, ki so prebolevali Covid v bolnišnici, hitreje omogočijo vrnitev v domače okolje. Obiskali smo Koroško, kjer so že leta 2014 predstavljali Slovenijo v evropskem projektu na področju t.i. telemetrije.
Slovenci smo po raziskavah javnega mnenja naklonjeni darovanju organov, vendar je odstotek tistih, ki se uradno opredelijo še vedno precej nizek, le pol odstotka odraslega prebivalstva. Lani je v času epidemije delež opredeljenih padel za polovico, medtem pa je bilo opravljenih transplantacij več kot kdarkoli prej. Vpis v register opredeljenih oseb lahko tudi v času epidemije koronavirusa opravimo na preprost in popolnoma varen način po elektronski poti, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje direktorica Slovenija transplanta, Danico Avsec.
Kako poteka študij na daljavo, kako izpitno obdobje, v katerem so januarja študenti? Kateri so največji izzivi študija v teh razmerah, kateri pa študentskega življenja? O položaju študentov smo se pogovrajali z Vido Jocif, študentko 2. bolonjske stopnje umetnostne zgodovine in anglistike.
Država je lani za blažitev posledic epidemije namenila manj kot 3 milijarde, ukrepi ki so vplivali na proračunski primanjkljaj in so torej neposredno povezani z denarnimi izdatki pa so znašali 2,4 milijarde ,ocenjuje fiskalni svet. Dejanska poraba je občutno nižja od prvotne ocene finančnih učinkov sedmih proti kronskih ukrepov, spomnimo skupaj naj bi bili ti zakoni vredni kar 7 milijard. In kakšni so učinki pomoči ? Zdenka Bakalar je vprašanje zastavila analitiku na GZS Bojanu Ivancu in profesorju na ljubljanski ekonomski fakulteti Marku Jakliču .
Šolanje na daljavo je še posebno zahtevno, ko gre za praktične predmete, med katerimi je tudi šport. Cirila Štuber je v iskanju dobrih praks izvajanja ur športa pred mikrofon povabila Petro Filipič, profesorico športne vzgoje in razredničarko 6. b razreda na osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Ljubljani.
Zbiranje starih hišnih imen, ki ga je pred več kot desetimi leti začela Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, je konec lanskega leta z vpisom rabe hišnih imen v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine doseglo pomemben mejnik. Nanj pa je postala pozorna tudi Evropa, saj ga je uvrstila med izjemne primere dobrih praks na področju ohranjanja kulturne dediščine. Kar dve tako visoki priznanji sta primeren trenutek za inventuro projekta, ki se je iz obotavljivih začetkov v vseh teh letih že prerasel v pravo gibanje. Podrobneje Romana Erjavec.
V Slovenijo je prispela nova pošiljka Pfizerjevega cepiva, ki se bo jutri transportirala v zdravstvene domove. Najprej bodo cepili starejše od 85 let in kronične bolnike, a le tiste, ki bodo lahko prišli do zdravstvenega doma. Točnejši načrt cepljenja bo vlada predstavila jutri, danes pa je o cepivu tekla debata tudi na okrogli mizi Slovenske tiskovne agencije.
V vseh teh mesecih, odkar naša življenja kroji epidemija, je bilo povsod slišati veliko negodovanja nad različnimi ukrepi in omejitvami. Pa ste kdaj pomislili, da so za nekatere skupine ljudi lahko ti ukrepi in omejitve še precej večja težava kot za večino drugih, zdravih posameznikov? Ena takih skupin so slepi in slabovidni, ki se v času epidemije in ukrepov vsakodnevno srečujejo z novimi izzivi. Andreja Čokl je poklicala Antuna Smerdela, ki je slep od rojstva.
Grad Dvor v središču Preddvora, njegova temeljita obnova bi stala več milijonov evrov, bodo postopno oživljali z novimi vsebinami. Potem ko je država pred sedmimi leti grad Dvor v zelo slabem stanju brezplačno prenesla na občino, so imeli z njim v preteklosti različne načrte. Od medgeneracijskega središča do sob za starejše. Pozneje pa se je izkazalo, da prostorsko ni primeren za bivanje starejših. Zdaj je del gradu občina, ki je lastnica, s pogodbo oddala v najem zasebnikoma, ki se iz gradu Štatenberg po štirih letih selita na Gorenjsko. Postopno oživljanje dela gradu Dvor, ki je bil prvič omenjen leta 1147, za samooklicana Grofico in Grofa, ki obožujeta gradove, predstavlja novo zgodbo ob upoštevanju smernic Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
V Sloveniji naj bi bilo približno 14 tisoč jam, a jih vsako leto odkrijejo okrog 500 novih in številke o številu registriranih jam se hitro spreminjajo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je kar 20 – 35 % vseh jam onesnaženih z odpadki. Četudi naj bi bilo onesnaževanje relikt preteklosti, se to po besedah Jureta Tičarja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU dogaja tudi danes. Problematiko onesnaženosti jam je Jure Tičar raziskoval v svoji doktorski dizertaciji. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik.
Neveljaven email naslov