Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Film Dnevnik Diane Budisavljević razkriva pretresljivo zgodbo ženske z velikim srcem in opozarja pred revizionizmom.
Film Dnevnik Diane Budisavljević razkriva pretresljivo zgodbo ženske z velikim srcem in opozarja pred revizionizmom
Film Dnevnik Diane Budisavljević je gotovo absolutni zmagovalec nedavno končanega 66. filmskega festivala v Pulju. Prejel je veliko zlato areno za najboljši film, nagrado občinstva zlata vrata Pulja, nagrado Zveze filmskih kritikov Evrope in Mediterana in še zlate arene za režijo, glasbo in montažo. Režiserka Dana Budisavljević, ki je v daljnem sorodu s humanitarko Diano, je prebrala njene zapise in začela raziskovati zgodbo. Po desetih letih je nastal pretresljiv dokumentarno-igrani film o Zagrebčanki, po rodu Avstrijki, ki je v nacistični Neodvisni državi Hrvaški med drugo svetovno vojno iz taborišč rešila približno deset tisoč srbskih otrok. Film, ki je hrvaško-slovensko-srbska koprodukcija, je zgodba o uporu meščanskega razreda, ki je bil po vojni namenoma spregledan.
Gre za zgodbo Diane Budisavljević, izobražene in premožne gospodinje, ki so jo ganile strahote vojne. Začela je reševati otroke iz taborišča Jasenovac, v katerem so bili zapisani smrti. Pri tem je spletla mrežo sodelavcev in posvojiteljev. Po vojni je želela nadaljevati svoje delo in poskrbeti, da bi se otroci vrnili nazaj v svoje družine, če je bilo to mogoče. A oblast ji je to delo prepovedala in odvzela vse kartoteke rešenih otrok. To jo je tako prizadelo, da o tem nikoli več ni govorila. Šele po njeni smrti je vnukinja našla njen dnevnik in ga objavila.
»To je film o najboljših ljudeh v najhujših časih. Sporoča, da se v različnih oblikah hudi časi vedno vračajo in da se je treba vedno postaviti na stran humanosti.«
»Nenehno se učimo o vojskovodjah, o zgodovini destrukcije, človeštvo pa stoji pravzaprav na plečih takšnih ljudi, mogoče najpogosteje žensk.«
»Že kar nekaj časa razmišljamo, da bi za začetek naredili virtualni, potem pa tudi stalni muzej. Ogromno vrednega gradiva je ostalo, ki ni bilo primerno za film, bi bilo pa krasno za muzej. Mislim, da je treba nadaljevati akcijo, saj sem prepričana, da Dianina kartoteka nekje obstaja. Če bi jo več ljudi iskalo, sem prepričana, da bi jo našli.«
Intervju z režiserko Dano Budisavljević je pripravila Biljana Žikić.
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Film Dnevnik Diane Budisavljević razkriva pretresljivo zgodbo ženske z velikim srcem in opozarja pred revizionizmom.
Film Dnevnik Diane Budisavljević razkriva pretresljivo zgodbo ženske z velikim srcem in opozarja pred revizionizmom
Film Dnevnik Diane Budisavljević je gotovo absolutni zmagovalec nedavno končanega 66. filmskega festivala v Pulju. Prejel je veliko zlato areno za najboljši film, nagrado občinstva zlata vrata Pulja, nagrado Zveze filmskih kritikov Evrope in Mediterana in še zlate arene za režijo, glasbo in montažo. Režiserka Dana Budisavljević, ki je v daljnem sorodu s humanitarko Diano, je prebrala njene zapise in začela raziskovati zgodbo. Po desetih letih je nastal pretresljiv dokumentarno-igrani film o Zagrebčanki, po rodu Avstrijki, ki je v nacistični Neodvisni državi Hrvaški med drugo svetovno vojno iz taborišč rešila približno deset tisoč srbskih otrok. Film, ki je hrvaško-slovensko-srbska koprodukcija, je zgodba o uporu meščanskega razreda, ki je bil po vojni namenoma spregledan.
Gre za zgodbo Diane Budisavljević, izobražene in premožne gospodinje, ki so jo ganile strahote vojne. Začela je reševati otroke iz taborišča Jasenovac, v katerem so bili zapisani smrti. Pri tem je spletla mrežo sodelavcev in posvojiteljev. Po vojni je želela nadaljevati svoje delo in poskrbeti, da bi se otroci vrnili nazaj v svoje družine, če je bilo to mogoče. A oblast ji je to delo prepovedala in odvzela vse kartoteke rešenih otrok. To jo je tako prizadelo, da o tem nikoli več ni govorila. Šele po njeni smrti je vnukinja našla njen dnevnik in ga objavila.
»To je film o najboljših ljudeh v najhujših časih. Sporoča, da se v različnih oblikah hudi časi vedno vračajo in da se je treba vedno postaviti na stran humanosti.«
»Nenehno se učimo o vojskovodjah, o zgodovini destrukcije, človeštvo pa stoji pravzaprav na plečih takšnih ljudi, mogoče najpogosteje žensk.«
»Že kar nekaj časa razmišljamo, da bi za začetek naredili virtualni, potem pa tudi stalni muzej. Ogromno vrednega gradiva je ostalo, ki ni bilo primerno za film, bi bilo pa krasno za muzej. Mislim, da je treba nadaljevati akcijo, saj sem prepričana, da Dianina kartoteka nekje obstaja. Če bi jo več ljudi iskalo, sem prepričana, da bi jo našli.«
Intervju z režiserko Dano Budisavljević je pripravila Biljana Žikić.
Tokratne poletne svetovne igre specialne olimpijade, kjer tekmujejo udeleženci z motnjami v duševnem razvoju, so potekale v Abu Dabiju in Dubaju. Sodelovalo je več kot 7 tisoč športnikov iz 200-tih držav, z njimi je bilo kar 3 tisoč spremljevalcev. Med udeleženci so bili tudi slovenskih tekmovalci, ki so skupaj osvojili 24 medalj, tudi 3 zlate. Gorenjca, Uroš Bernik in Simona Gaser, člana škofjeloškega Sožitja, sta se razveselila medalj v kolesarjenju. Prispevek Aljane Jocif.
Pogovor z dramsko igralko in predsednico Združenja dramskih umetnikov Slovenije Sašo Pavček.
Evropski poslanke in poslanci bodo odločali o najnovejšem predlogu direktive o avtorskih pravicah na digitalnem notranjem trgu. O direktivi se je Marko Rozman pogovarjal z dr. Majo Bogataj Jančič, vodjo inštituta za intelektualno lastnino.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Da je mladim mar za okolje in prihodnost našega planeta ter da zahtevajo ukrepe, ki bi ustavili ali ublažili posledice podnebnega segrevanja, smo lahko videli na nedavnem podnebnem štrajku, ki je prejšnji teden potekal po različnih delih sveta, tudi v Sloveniji. Če bodo vlade ugodile njihovim zahtevam, je žal stvar časa, se pa že zdaj dogajajo spremembe v mikrookolju, tudi šolskih prostorih. Tina Lamovšek je obiskala Gimnazijo Vič v Ljubljani, kjer je z dijaki med drugim razpravljala o njihovih pogledih na okolje, ukrepih, ki se jih loteva vodstvo šole, in ali so tudi kot turisti okoljsko ozaveščeni.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Danes na svetovni dan Downovega sindroma, ki poteka pod geslom »Nihče naj ne ostane zadaj!« potekajo v različnih krajih Slovenije prireditve, s katerimi želijo v Društvu Downov sindrom Slovenija ozavestiti javnost o življenju ljudi z Downovim sindromom. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je v sodelovanju z Zvezo Sožitje in društvom Downov sindrom Slovenija pripravila Posvet o pravnem in družbenem položaju odraslih z motnjo v duševnem razvoju.
Generalna skupščina OZN je pred štirinajstimi leti 21. marec razglasila za svetovni dan Downovega sindroma. Datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma – tretji dodatni kromosom na 21. paru kromosomov človeške celice. Ta genetska posebnost vpliva na posameznikove fizične in intelektualne sposobnosti. V Sloveniji se osebe z Downovim sindromom (DS), starši, sorojenci in drugi sorodniki ter strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo s posamezniki z Downovim sindromom, združujejo v Društvu Downov sindrom Slovenija.
V četrtkovo jutranjo rubriko Po Sloveniji z dopisniki se je Mojci Delač oglasil Stane Kocutar z Radia Maribor. Ob dnevu poezije so bili glavni stihi "pesnika Pohorja", Janka Glazerja, ki se je rodil prav 21. marca. Po njem se imenuje tudi Glazerjeva nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Mestna občina Maribor za dosežke na področju kulture. In ker je prvi pomladni dan tudi mednarodni dan gozdov, sta z besedami zavila tudi tja.
Z izrekom pravnomočne sodbe bivšemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću se končuje eno najpomembnejših sojenj zaradi zločinov med vojno na območju nekdanje Jugoslavije. V prizivnem postopku na sodišču v Haagu je zanj tožilstvo zahtevalo dosmrtni zapor, obramba pa je v postopku, ki je potekal na nasledniku haaškega sodišča, Mehanizmu za mednarodna kazenska sodišča, zahtevala oprostilno sodbo.
Z besedo in zvokom smo v pogovoru z Daretom Ruparjem ujeli ključnega trenutke delovanja športnega uredništva. Z njim se je pogovarjala Mojca Delač.
Nedavni podnebni protesti mladih so pokazali zaskrbljenost mlajše generacije glede podnebne politike in obenem kažejo na pozitiven premik v javnem mnenju, ki ga še zmeraj zaznamuje tudi nasproten pojav, namreč zanikanje podnebnih sprememb kot posledice človekovih dejanj. O tem, kako pomembno je javno mnenje za doseganje okoljskih ciljev, se je Erna Strniša pogovarjala s komunikologom in ekonomistom z Inštituta za strateške rešitve dr. Juretom Stojanom.
15. marec 1915 se je v zgodovino zapisal kot datum, ko je nastala prva fotografija Plutona. Od takrat do danes je človek odkril nešteto različno velikih nebesnih teles, tudi večjih. Ta prej najbolj oddaljen, najhladnejši in daleč najmanjši planet je svoj naziv izgubil prav zaradi majhnosti oziroma majhne mase. Eden od udeležencev 26. splošnega zasedanja Mednarodne astronomske zveze na Češkem leta 2006, ki so glasovali o novi opredelitvi planetov, je bil tudi naš sogovornik profesor doktor Tomaž Zwitter iz ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Glasoval je proti temu, da bi Pluton ohranil status planeta. V nasprotnem primeru bi namreč lahko v zgolj nekaj letih govorili o več 100 planetih.
Upokojenci zdaj lahko delajo in ob tem prejmejo največ 20 odstotkov pokojnine. Do tega dvojnega statusa so upravičeni tisti, ki imajo 40 let pokojninske dobe. Po novem bi prva tri leta po izpolnitvi pogojev za upokojitev upravičenec lahko prejemal 50 odstotkov pokojnine. Do letnega dodatka ne bi bil upravičen. V četrtem letu in v vseh prihodnjih pa bi bil upravičen do 100 odstotne starostne pokojnine, vendar le pod pogojem, da se najprej upokoji in nato znova vključi v zavarovanje, biti mora tudi starejši od 63 let. Ob tem bi moral plačevati polne prispevke za vsa socialna zavarovanja, omejil bi se bolniški stalež. Obrtnikom delovnega razmerja ne bi bilo treba prekiniti, ker so sami svoji delodajalci. Glede višine pokojnine pa bi veljalo enako kot za ostale. Spremenjeno pokojninsko reformo, ki ljudem ob dodatnem delu ne bo več jemala del prislužene pokojnine, podpira tudi novomeški čevljar Henrik Kolenc. Kljub 82 letom še vedno z veseljem popravlja čevlje, saj sta v Novem mestu le še dva čevljarja, ki jima dela ne zmanjka. Več v prispevku Jožeta Žure in Urške Valjavec.
Bagrat Arazyan in Irina Vdovenko sta se na Juršče, majhno, mirno vasico sredi javorniških gozdov, priselila pred tremi leti in pol. Imata tri otroke, stare 13, 10 in 7 let, prav kmalu pa se bo družina povečala še za enega člana. Bagrat je umetnik, slikar, glasbenik, grafični oblikovalec in še marsikaj, Irina je ravno tako umetnica, išče pa povezave med plesom in psihologijo.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Neveljaven email naslov