Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Film Dnevnik Diane Budisavljević razkriva pretresljivo zgodbo ženske z velikim srcem in opozarja pred revizionizmom.
Film Dnevnik Diane Budisavljević razkriva pretresljivo zgodbo ženske z velikim srcem in opozarja pred revizionizmom
Film Dnevnik Diane Budisavljević je gotovo absolutni zmagovalec nedavno končanega 66. filmskega festivala v Pulju. Prejel je veliko zlato areno za najboljši film, nagrado občinstva zlata vrata Pulja, nagrado Zveze filmskih kritikov Evrope in Mediterana in še zlate arene za režijo, glasbo in montažo. Režiserka Dana Budisavljević, ki je v daljnem sorodu s humanitarko Diano, je prebrala njene zapise in začela raziskovati zgodbo. Po desetih letih je nastal pretresljiv dokumentarno-igrani film o Zagrebčanki, po rodu Avstrijki, ki je v nacistični Neodvisni državi Hrvaški med drugo svetovno vojno iz taborišč rešila približno deset tisoč srbskih otrok. Film, ki je hrvaško-slovensko-srbska koprodukcija, je zgodba o uporu meščanskega razreda, ki je bil po vojni namenoma spregledan.
Gre za zgodbo Diane Budisavljević, izobražene in premožne gospodinje, ki so jo ganile strahote vojne. Začela je reševati otroke iz taborišča Jasenovac, v katerem so bili zapisani smrti. Pri tem je spletla mrežo sodelavcev in posvojiteljev. Po vojni je želela nadaljevati svoje delo in poskrbeti, da bi se otroci vrnili nazaj v svoje družine, če je bilo to mogoče. A oblast ji je to delo prepovedala in odvzela vse kartoteke rešenih otrok. To jo je tako prizadelo, da o tem nikoli več ni govorila. Šele po njeni smrti je vnukinja našla njen dnevnik in ga objavila.
»To je film o najboljših ljudeh v najhujših časih. Sporoča, da se v različnih oblikah hudi časi vedno vračajo in da se je treba vedno postaviti na stran humanosti.«
»Nenehno se učimo o vojskovodjah, o zgodovini destrukcije, človeštvo pa stoji pravzaprav na plečih takšnih ljudi, mogoče najpogosteje žensk.«
»Že kar nekaj časa razmišljamo, da bi za začetek naredili virtualni, potem pa tudi stalni muzej. Ogromno vrednega gradiva je ostalo, ki ni bilo primerno za film, bi bilo pa krasno za muzej. Mislim, da je treba nadaljevati akcijo, saj sem prepričana, da Dianina kartoteka nekje obstaja. Če bi jo več ljudi iskalo, sem prepričana, da bi jo našli.«
Intervju z režiserko Dano Budisavljević je pripravila Biljana Žikić.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Film Dnevnik Diane Budisavljević razkriva pretresljivo zgodbo ženske z velikim srcem in opozarja pred revizionizmom.
Film Dnevnik Diane Budisavljević razkriva pretresljivo zgodbo ženske z velikim srcem in opozarja pred revizionizmom
Film Dnevnik Diane Budisavljević je gotovo absolutni zmagovalec nedavno končanega 66. filmskega festivala v Pulju. Prejel je veliko zlato areno za najboljši film, nagrado občinstva zlata vrata Pulja, nagrado Zveze filmskih kritikov Evrope in Mediterana in še zlate arene za režijo, glasbo in montažo. Režiserka Dana Budisavljević, ki je v daljnem sorodu s humanitarko Diano, je prebrala njene zapise in začela raziskovati zgodbo. Po desetih letih je nastal pretresljiv dokumentarno-igrani film o Zagrebčanki, po rodu Avstrijki, ki je v nacistični Neodvisni državi Hrvaški med drugo svetovno vojno iz taborišč rešila približno deset tisoč srbskih otrok. Film, ki je hrvaško-slovensko-srbska koprodukcija, je zgodba o uporu meščanskega razreda, ki je bil po vojni namenoma spregledan.
Gre za zgodbo Diane Budisavljević, izobražene in premožne gospodinje, ki so jo ganile strahote vojne. Začela je reševati otroke iz taborišča Jasenovac, v katerem so bili zapisani smrti. Pri tem je spletla mrežo sodelavcev in posvojiteljev. Po vojni je želela nadaljevati svoje delo in poskrbeti, da bi se otroci vrnili nazaj v svoje družine, če je bilo to mogoče. A oblast ji je to delo prepovedala in odvzela vse kartoteke rešenih otrok. To jo je tako prizadelo, da o tem nikoli več ni govorila. Šele po njeni smrti je vnukinja našla njen dnevnik in ga objavila.
»To je film o najboljših ljudeh v najhujših časih. Sporoča, da se v različnih oblikah hudi časi vedno vračajo in da se je treba vedno postaviti na stran humanosti.«
»Nenehno se učimo o vojskovodjah, o zgodovini destrukcije, človeštvo pa stoji pravzaprav na plečih takšnih ljudi, mogoče najpogosteje žensk.«
»Že kar nekaj časa razmišljamo, da bi za začetek naredili virtualni, potem pa tudi stalni muzej. Ogromno vrednega gradiva je ostalo, ki ni bilo primerno za film, bi bilo pa krasno za muzej. Mislim, da je treba nadaljevati akcijo, saj sem prepričana, da Dianina kartoteka nekje obstaja. Če bi jo več ljudi iskalo, sem prepričana, da bi jo našli.«
Intervju z režiserko Dano Budisavljević je pripravila Biljana Žikić.
O tem, kaj lahko pričakujemo od prenovljene direktive EU o kakovosti pitne vode, v pogovoru z biologom dr. Gorazdom Urbaničem z Inštituta za vode.
Napovedi so se uresničile: demokrati so na vmesnih kongresnih volitvah po osmih letih znova prevzeli večino v predstavniškem domu oziroma spodnjem domu kongresa, v senatu pa bodo imeli še naprej večino republikanci. Več Tomaž Gerden.
Čeprav je že november, ni ne duha ne sluha o debelih plaščih, rokavicah, kapah in toplih šalih. Nekaterim to ustreza, drugim spet ne. V topel november se bomo zbujali vsaj še en teden. Odstopanje od povprečja žal ni nič novega, saj opozorila o podnebnih spremembah in nujnih prilagoditvah poslušamo že 3 desetletja. Trenutne previsoke temperature seveda vplivajo na podaljšano vegetacijo in aktivnost žuželk, mnoge med njimi spadajo med invazivne vrste.
Pametni mobilni telefon je najpomembnejša naprava za dostop do spleta, tako kaže raziskava Medijska potrošnja 2018. Več kot 70% ljudi ob gledanju televizije pregleduje elektronsko pošto, brska po družbenih omrežjih in drugih spletnih platformah, radio poslušamo predvsem v avtomobilu.
Že dobro desetletje obstaja platforma, ki je še posebej v zadnjih letih spremenila možnost prenočevanja popotnikov – govorimo namreč o Airbnbju. Tega so tisti, ki včasih iščejo cenejšo prenočitev, pri čemer z informacijami na pomoč priskočijo lokalni prebivalci, vzljubili, drugi pa imajo pomisleke. Nekatere države tako skušajo omejiti delovanje Airbnbja, pritožujejo se tudi domačini, ker dajejo lastniki prednost kratkoročnemu tipu najemanja, ki prinaša več denarja kot dolgoročni. In če je pri nas v preteklosti marsikdo oddajal na črno, je Finančna uprava z lanskim letom temu naredila konec, ko je začela poostreno nadzirati.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je predsedniku republike Borutu Pahorju dopoldne predal poročilo za leto 2017. Kje se pri nas pojavlja največ diskriminacije, kaj prinašajo domoljubne pravljice in zakaj institucije zagovornika enakosti prebivalci tudi po dveh letih delovanja večinoma še vedno ne poznajo - o vsem tem se je z Miho Lobnikom pogovarjala Urška Ivanovič.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenija se skuša vse bolj uveljavljati tudi na gastronomskem področju. Kot je znano, si sodobni gurmani, ki jim s tujko pravimo foodieji, kot glavni motiv za potovanje omislijo ravno kulinariko. Pri nas si take ljudi želijo privabiti tudi z izdajo mednarodno priznanega gastronomskega vodnika Gault-Millau, ki bo kmalu izšel v slovenščini. Več Tina Lamovšek.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Hrvaška poslanka stranke Most, ki je pred polno saborsko dvorano spregovorila o nehumanih razmerah v splitski porodnišnici, je v samo dveh dneh sprožila gibanje žensk s podobnimi travmatičnimi izkušnjami. Te so na Ministrstvo za zdravje odnesle več kot 400 zgodb in dosegle obljubo po poostrenemu inšpekcijskemu nadzoru v porodnišnicah. Podobnih akcij so se zdaj sicer brez konkretnih imen oseb in porodnišnic lotili v različnih organizacijah v Bosni in Hercegovini ter v Sloveniji.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja ter rakom. V Evropi zaradi možganske kapi umre 650 tisoč ljudi na leto, pri nas vsako leto prizadene približno 4 tisoč ljudi, kar je več kot 10 dnevno. A kljub visoki umrljivosti in tudi invalidnosti je možganska kap premagljiva. Zlasti ob hitrem prepoznavanju in ukrepanju lahko preprečimo marsikatero smrt in omilimo posledice. In prav to je tudi osrednje sporočilo današnjega svetovnega dneva o možganski kapi. Prispevek Snežane Ilijaš.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ob 90-letnici Radia Slovenija smo poslušalce v nedeljskem jutru na Prvem povprašali po njihovih prvih spominih na radio in naš program.
Čeprav so bile, ko gre za begunsko-migrantsko krizo na Balkanu, oči javnosti v preteklih dneh uprte v bosansko-hrvaško mejo, kjer skupine migrantov na mejnem prehodu v bližini Velike Kladuše poskušajo priti na hrvaško stran, nezakonito prestopanje mej, odsotnost širših rešitev in slabo sodelovanje držav še vedno pesti tudi Srbijo. Tam je samo v organiziranih centrih okoli 3500 ljudi, še med 500 in 1000 pa vzdolž meje z Madžarsko in predvsem Hrvaško. Srbija je za večino le ena od postaj, Bosna in Hercegovina, kamor zdaj množično odhajajo, pa eno zadnjih upanj, da jim bo uspelo naprej.
Neveljaven email naslov