Film Dnevnik Diane Budisavljević razkriva pretresljivo zgodbo ženske z velikim srcem in opozarja pred revizionizmom.

Film Dnevnik Diane Budisavljević razkriva pretresljivo zgodbo ženske z velikim srcem in opozarja pred revizionizmom

Film Dnevnik Diane Budisavljević je gotovo absolutni zmagovalec nedavno končanega 66. filmskega festivala v Pulju. Prejel je veliko zlato areno za najboljši film, nagrado občinstva zlata vrata Pulja, nagrado Zveze filmskih kritikov Evrope in Mediterana in še zlate arene za režijo, glasbo in montažo. Režiserka Dana Budisavljević, ki je v daljnem sorodu s humanitarko Diano, je prebrala njene zapise in začela raziskovati zgodbo. Po desetih letih je nastal pretresljiv dokumentarno-igrani film o Zagrebčanki, po rodu Avstrijki, ki je v nacistični Neodvisni državi Hrvaški med drugo svetovno vojno iz taborišč rešila približno deset tisoč srbskih otrok. Film, ki je hrvaško-slovensko-srbska koprodukcija, je zgodba o uporu meščanskega razreda, ki je bil po vojni namenoma spregledan.

Gre za zgodbo Diane Budisavljević, izobražene in premožne gospodinje, ki so jo ganile strahote vojne. Začela je reševati otroke iz taborišča Jasenovac, v katerem so bili zapisani smrti. Pri tem je spletla mrežo sodelavcev in posvojiteljev. Po vojni je želela nadaljevati svoje delo in poskrbeti, da bi se otroci vrnili nazaj v svoje družine, če je bilo to mogoče. A oblast ji je to delo prepovedala in odvzela vse kartoteke rešenih otrok. To jo je tako prizadelo, da o tem nikoli več ni govorila. Šele po njeni smrti je vnukinja našla njen dnevnik in ga objavila.

»To je film o najboljših ljudeh v najhujših časih. Sporoča, da se v različnih oblikah hudi časi vedno vračajo in da se je treba vedno postaviti na stran humanosti.«

»Nenehno se učimo o vojskovodjah, o zgodovini destrukcije, človeštvo pa stoji pravzaprav na plečih takšnih ljudi, mogoče najpogosteje žensk.«

»Že kar nekaj časa razmišljamo, da bi za začetek naredili virtualni, potem pa tudi stalni muzej. Ogromno vrednega gradiva je ostalo, ki ni bilo primerno za film, bi bilo pa krasno za muzej. Mislim, da je treba nadaljevati akcijo, saj sem prepričana, da Dianina kartoteka nekje obstaja. Če bi jo več ljudi iskalo, sem prepričana, da bi jo našli.«

Intervju z režiserko Dano Budisavljević je pripravila Biljana Žikić.