Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ddr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu, o davčni reformi in pobudah za krepitev položaja manjšin
V Avstriji, kamor odhaja vse več Slovencev, še vedno odmevajo nekateri ukrepi prejšnje vlade, med drugim znižanje otroških dodatkov za delavce migrante. Kako pa je z obsežno davčno reformo, s katero bi občutno razbremenili najnižje tri dohodkovne razrede, olajšav pa bi bilo deležno tudi gospodarstvo, saj naj bi se stopnja davka od dohodkov pravnih oseb postopno znižala s 25 na 20 odstotkov? Kakšna bo usoda te reforme, ki jo je načrtovala nekdanja vlada Sebastiana Kurza?
Davčna reforma je bila tudi zame kot pravnika zelo zapletena, saj je bila predvidena postopna uveljavitev, pravi ugledni davčni strokovnjak ddr. Marian Wakounig. Reformo bi namreč v celoti uveljavili v štirih letih, od 2020 do vključno 2023. Kot zadnja poteza je bilo načrtovano znižanje stopnje pri davku od dohodka pravnih oseb s trenutnih 25 na 20 odstotkov. Toda vlada je padla in davčna reforma v zasnovani obliki ne bo sprejeta. Tehnična vlada, ki ima sicer polna pooblastila, se je odločila, da ne bo pripravljala novih zakonskih predlogov. Toda možnosti, da bi sprejeli vsaj del te reforme, so.
Avstrijski parlament je namreč 4. julija sklenil, da lahko določeni pododbori nadaljujejo obravnavo zakonskih predlogov in lahko se zgodi, da bodo določeni zakoni sprejeti še pred volitvami konec septembra, pojasnjuje Marian Wakounig:
»Med njimi je tudi eden iz svežnja davčne reforme, ki predvideva določene oprostitve za manjše davčne zavezance in olajšave pri socialnih prispevkih.«
Koroški Slovenec ddr. Marian Wakounig je kot regionalni direktor za davke in carino pri avstrijskem finančnem ministrstvu odgovoren za vzhodno Avstrijo. Njegovo delovno območje obsega Dunaj, Nižjo Avstrijo in Gradiščansko. Kako pa je s položajem gradiščanskih Hrvatov?
»Koroški Slovenci smo daleč na boljšem, morda tudi zato, ker se aktivno borimo za svoje pravice. Pri gradiščanskih Hrvatih opažam folklorizacijo.«
To pomeni, da se bo narodna skupnost v prihodnje vse bolj identificirala samo s folkloro in vse manj razmišljala o lastni identiteti. Ker pa je kot pripadnik narodne skupnosti občutljiv za pravice in položaj narodnih skupnosti oziroma manjšin, je dal pobudo za krepitev identitete gradiščanskih Hrvatov, ki sodijo pod njegovo davčno in carinsko upravo.
»Če imamo gradiščanske Hrvate in imajo ti v skladu z avstrijsko zakonodajo svoje pravice, zakaj ne bi imeli pravice oddajati davčne napovedi ali zaprositi za družinski dodatek v gradiščanski hrvaščini. Sestavil sem skupino, ki bo preučila, kako nemško terminologijo prevesti v jezik gradiščanskih Hrvatov. Kjer ne bomo našli ustreznega izrazoslovja, bomo uporabili hrvaško terminologijo.«
Odzivi so bili pozitivni, pravi naš sogovornik in napoveduje, da bodo, če bo projekt uspel, razmislili, da bi podobno prakso uvedli tudi pri Madžarih, ki so prav tako priznana manjšina. Tudi koroški Slovenci bi lahko izkoristili to možnost, še dodaja ddr. Marian Wakounig. Pravice je namreč treba uporabljati!
4477 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ddr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu, o davčni reformi in pobudah za krepitev položaja manjšin
V Avstriji, kamor odhaja vse več Slovencev, še vedno odmevajo nekateri ukrepi prejšnje vlade, med drugim znižanje otroških dodatkov za delavce migrante. Kako pa je z obsežno davčno reformo, s katero bi občutno razbremenili najnižje tri dohodkovne razrede, olajšav pa bi bilo deležno tudi gospodarstvo, saj naj bi se stopnja davka od dohodkov pravnih oseb postopno znižala s 25 na 20 odstotkov? Kakšna bo usoda te reforme, ki jo je načrtovala nekdanja vlada Sebastiana Kurza?
Davčna reforma je bila tudi zame kot pravnika zelo zapletena, saj je bila predvidena postopna uveljavitev, pravi ugledni davčni strokovnjak ddr. Marian Wakounig. Reformo bi namreč v celoti uveljavili v štirih letih, od 2020 do vključno 2023. Kot zadnja poteza je bilo načrtovano znižanje stopnje pri davku od dohodka pravnih oseb s trenutnih 25 na 20 odstotkov. Toda vlada je padla in davčna reforma v zasnovani obliki ne bo sprejeta. Tehnična vlada, ki ima sicer polna pooblastila, se je odločila, da ne bo pripravljala novih zakonskih predlogov. Toda možnosti, da bi sprejeli vsaj del te reforme, so.
Avstrijski parlament je namreč 4. julija sklenil, da lahko določeni pododbori nadaljujejo obravnavo zakonskih predlogov in lahko se zgodi, da bodo določeni zakoni sprejeti še pred volitvami konec septembra, pojasnjuje Marian Wakounig:
»Med njimi je tudi eden iz svežnja davčne reforme, ki predvideva določene oprostitve za manjše davčne zavezance in olajšave pri socialnih prispevkih.«
Koroški Slovenec ddr. Marian Wakounig je kot regionalni direktor za davke in carino pri avstrijskem finančnem ministrstvu odgovoren za vzhodno Avstrijo. Njegovo delovno območje obsega Dunaj, Nižjo Avstrijo in Gradiščansko. Kako pa je s položajem gradiščanskih Hrvatov?
»Koroški Slovenci smo daleč na boljšem, morda tudi zato, ker se aktivno borimo za svoje pravice. Pri gradiščanskih Hrvatih opažam folklorizacijo.«
To pomeni, da se bo narodna skupnost v prihodnje vse bolj identificirala samo s folkloro in vse manj razmišljala o lastni identiteti. Ker pa je kot pripadnik narodne skupnosti občutljiv za pravice in položaj narodnih skupnosti oziroma manjšin, je dal pobudo za krepitev identitete gradiščanskih Hrvatov, ki sodijo pod njegovo davčno in carinsko upravo.
»Če imamo gradiščanske Hrvate in imajo ti v skladu z avstrijsko zakonodajo svoje pravice, zakaj ne bi imeli pravice oddajati davčne napovedi ali zaprositi za družinski dodatek v gradiščanski hrvaščini. Sestavil sem skupino, ki bo preučila, kako nemško terminologijo prevesti v jezik gradiščanskih Hrvatov. Kjer ne bomo našli ustreznega izrazoslovja, bomo uporabili hrvaško terminologijo.«
Odzivi so bili pozitivni, pravi naš sogovornik in napoveduje, da bodo, če bo projekt uspel, razmislili, da bi podobno prakso uvedli tudi pri Madžarih, ki so prav tako priznana manjšina. Tudi koroški Slovenci bi lahko izkoristili to možnost, še dodaja ddr. Marian Wakounig. Pravice je namreč treba uporabljati!
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, na katerem ekipe študentov razvijejo in predstavijo inovativne živilske izdelke, ki morajo biti eko-inovacija v vsaj eni dimenziji razvoja. Tekmovanje torej študente spodbuja, da razmišljajo širše ter že pri razvoju upoštevajo trajnostni vidik, ki je v današnjem času ključnega pomena. Na jubilejnem 15. tekmovanju so slavile zelenjavne omake PestoArt, drugo mesto je zasedel zamrznjen desert G(r)ozdni prijatelj, tretje mesto pa napitek Whey'licious. Kaj tovrstna tekmovanja prinesejo sodelujočim študentom, kako inovativni so in zakaj so letos tekmovanje razširili še na dijake, so nam pojasnili dva od nagrajenih študentov in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije.
V Črni gori te dni potekajo posvetovanja o novi vladi, ki jo morajo sestaviti po junijskih volitvah. Najverjetnejši mandatar Milojko Spajić iz gibanja Evropa zdaj je že prej zavrnil sodelovanje s socialisti, s katerimi bi sicer lahko oblikovali jasno večino, potrebno za reforme na evropski poti. Na njej je država zadnja tri leta povsem zastala. Kot pravi nekdanji predsednik države Milo Đukanović, ki je po porazu na predsedniških volitvah odstopil tudi kot vodja socialistov, je to posledica protievropske politike, v rokah katere se je znašla Črna gora. "Ta oblast služi interesom politike Beograda, torej velikosrbskim interesom v Črni gori in s tem poredno interesom ruskim imperialnim interesom," je prepričan. Z njim se je pogovarjal naš dopisnik z Balkana Boštjan Anžin.
Zveza organizacij pacientov ocenjuje, da je povečanje čakalnih dob v zadnjem mesecu znak, da kljub odstopu ministra Daniela Bešiča Loredana ne smemo prekiniti procesa reforme zdravstva. Izpostavlja tri elemente, ki vplivajo na dolžino čakalnih dob, to so merjenje kakovosti in varnosti, poudarek na osebni obravnavi na primarni ravni in večja pooblastila direktorjem zdravstvenih zavodov. To so tudi osnovni nujni ukrepi zdravstvene reforme. To bi prineslo več zdravja pacientom in prebivalstvu nasploh, v pogovoru s Heleno Lovinčič pojasnjuje generalni sekretar zveze in član Strateškega sveta pri premierju Golobu, Gregor Cuzak.
Neveljaven email naslov