Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ddr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu, o davčni reformi in pobudah za krepitev položaja manjšin
V Avstriji, kamor odhaja vse več Slovencev, še vedno odmevajo nekateri ukrepi prejšnje vlade, med drugim znižanje otroških dodatkov za delavce migrante. Kako pa je z obsežno davčno reformo, s katero bi občutno razbremenili najnižje tri dohodkovne razrede, olajšav pa bi bilo deležno tudi gospodarstvo, saj naj bi se stopnja davka od dohodkov pravnih oseb postopno znižala s 25 na 20 odstotkov? Kakšna bo usoda te reforme, ki jo je načrtovala nekdanja vlada Sebastiana Kurza?
Davčna reforma je bila tudi zame kot pravnika zelo zapletena, saj je bila predvidena postopna uveljavitev, pravi ugledni davčni strokovnjak ddr. Marian Wakounig. Reformo bi namreč v celoti uveljavili v štirih letih, od 2020 do vključno 2023. Kot zadnja poteza je bilo načrtovano znižanje stopnje pri davku od dohodka pravnih oseb s trenutnih 25 na 20 odstotkov. Toda vlada je padla in davčna reforma v zasnovani obliki ne bo sprejeta. Tehnična vlada, ki ima sicer polna pooblastila, se je odločila, da ne bo pripravljala novih zakonskih predlogov. Toda možnosti, da bi sprejeli vsaj del te reforme, so.
Avstrijski parlament je namreč 4. julija sklenil, da lahko določeni pododbori nadaljujejo obravnavo zakonskih predlogov in lahko se zgodi, da bodo določeni zakoni sprejeti še pred volitvami konec septembra, pojasnjuje Marian Wakounig:
»Med njimi je tudi eden iz svežnja davčne reforme, ki predvideva določene oprostitve za manjše davčne zavezance in olajšave pri socialnih prispevkih.«
Koroški Slovenec ddr. Marian Wakounig je kot regionalni direktor za davke in carino pri avstrijskem finančnem ministrstvu odgovoren za vzhodno Avstrijo. Njegovo delovno območje obsega Dunaj, Nižjo Avstrijo in Gradiščansko. Kako pa je s položajem gradiščanskih Hrvatov?
»Koroški Slovenci smo daleč na boljšem, morda tudi zato, ker se aktivno borimo za svoje pravice. Pri gradiščanskih Hrvatih opažam folklorizacijo.«
To pomeni, da se bo narodna skupnost v prihodnje vse bolj identificirala samo s folkloro in vse manj razmišljala o lastni identiteti. Ker pa je kot pripadnik narodne skupnosti občutljiv za pravice in položaj narodnih skupnosti oziroma manjšin, je dal pobudo za krepitev identitete gradiščanskih Hrvatov, ki sodijo pod njegovo davčno in carinsko upravo.
»Če imamo gradiščanske Hrvate in imajo ti v skladu z avstrijsko zakonodajo svoje pravice, zakaj ne bi imeli pravice oddajati davčne napovedi ali zaprositi za družinski dodatek v gradiščanski hrvaščini. Sestavil sem skupino, ki bo preučila, kako nemško terminologijo prevesti v jezik gradiščanskih Hrvatov. Kjer ne bomo našli ustreznega izrazoslovja, bomo uporabili hrvaško terminologijo.«
Odzivi so bili pozitivni, pravi naš sogovornik in napoveduje, da bodo, če bo projekt uspel, razmislili, da bi podobno prakso uvedli tudi pri Madžarih, ki so prav tako priznana manjšina. Tudi koroški Slovenci bi lahko izkoristili to možnost, še dodaja ddr. Marian Wakounig. Pravice je namreč treba uporabljati!
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ddr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu, o davčni reformi in pobudah za krepitev položaja manjšin
V Avstriji, kamor odhaja vse več Slovencev, še vedno odmevajo nekateri ukrepi prejšnje vlade, med drugim znižanje otroških dodatkov za delavce migrante. Kako pa je z obsežno davčno reformo, s katero bi občutno razbremenili najnižje tri dohodkovne razrede, olajšav pa bi bilo deležno tudi gospodarstvo, saj naj bi se stopnja davka od dohodkov pravnih oseb postopno znižala s 25 na 20 odstotkov? Kakšna bo usoda te reforme, ki jo je načrtovala nekdanja vlada Sebastiana Kurza?
Davčna reforma je bila tudi zame kot pravnika zelo zapletena, saj je bila predvidena postopna uveljavitev, pravi ugledni davčni strokovnjak ddr. Marian Wakounig. Reformo bi namreč v celoti uveljavili v štirih letih, od 2020 do vključno 2023. Kot zadnja poteza je bilo načrtovano znižanje stopnje pri davku od dohodka pravnih oseb s trenutnih 25 na 20 odstotkov. Toda vlada je padla in davčna reforma v zasnovani obliki ne bo sprejeta. Tehnična vlada, ki ima sicer polna pooblastila, se je odločila, da ne bo pripravljala novih zakonskih predlogov. Toda možnosti, da bi sprejeli vsaj del te reforme, so.
Avstrijski parlament je namreč 4. julija sklenil, da lahko določeni pododbori nadaljujejo obravnavo zakonskih predlogov in lahko se zgodi, da bodo določeni zakoni sprejeti še pred volitvami konec septembra, pojasnjuje Marian Wakounig:
»Med njimi je tudi eden iz svežnja davčne reforme, ki predvideva določene oprostitve za manjše davčne zavezance in olajšave pri socialnih prispevkih.«
Koroški Slovenec ddr. Marian Wakounig je kot regionalni direktor za davke in carino pri avstrijskem finančnem ministrstvu odgovoren za vzhodno Avstrijo. Njegovo delovno območje obsega Dunaj, Nižjo Avstrijo in Gradiščansko. Kako pa je s položajem gradiščanskih Hrvatov?
»Koroški Slovenci smo daleč na boljšem, morda tudi zato, ker se aktivno borimo za svoje pravice. Pri gradiščanskih Hrvatih opažam folklorizacijo.«
To pomeni, da se bo narodna skupnost v prihodnje vse bolj identificirala samo s folkloro in vse manj razmišljala o lastni identiteti. Ker pa je kot pripadnik narodne skupnosti občutljiv za pravice in položaj narodnih skupnosti oziroma manjšin, je dal pobudo za krepitev identitete gradiščanskih Hrvatov, ki sodijo pod njegovo davčno in carinsko upravo.
»Če imamo gradiščanske Hrvate in imajo ti v skladu z avstrijsko zakonodajo svoje pravice, zakaj ne bi imeli pravice oddajati davčne napovedi ali zaprositi za družinski dodatek v gradiščanski hrvaščini. Sestavil sem skupino, ki bo preučila, kako nemško terminologijo prevesti v jezik gradiščanskih Hrvatov. Kjer ne bomo našli ustreznega izrazoslovja, bomo uporabili hrvaško terminologijo.«
Odzivi so bili pozitivni, pravi naš sogovornik in napoveduje, da bodo, če bo projekt uspel, razmislili, da bi podobno prakso uvedli tudi pri Madžarih, ki so prav tako priznana manjšina. Tudi koroški Slovenci bi lahko izkoristili to možnost, še dodaja ddr. Marian Wakounig. Pravice je namreč treba uporabljati!
19 planincev invalidov - slepih, slabovidnih, gluhih, gibalno oviranih, nevrorazličnih in invalidov, ki se soočajo z dolgotrajnimi boleznimi - se je v ponedeljek, 29. julija povzpelo na 4.164 metrov visoki zahodni vrh Breithorna, ki se dviga na meji med Švico in Italijo. Naslednji dan so se iz koče Torino odpravili še na ledenik z razgledom na Mont Blanc in Velikanov zob. Več o tem dosežku in vtisih udeležencev, pa v prispevku Petre Medved.
Svetovne borze so vse po vrsti v rdečem. Val iz Azije je pljusknil tudi v Evropo. Tudi ljubljanska borza se ni izognila rdečim številkam, glavni indeks SBITOP je izgubil dobre 4 odstotke. Tudi v ZDA pričakujejo podobne razmere kot na ostalih borzah po svetu. Kaj se dogaja, kako dogo bo to trajalo? Tudi to je Zdenka Bakalar vprašala vodjo upravljanja delniških naložb v Generali Investments Aleša Lokarja.
V poletnem času marsikdo s seboj na izlet ali potovanje vzame tudi knjigo ali dve. Vendar pa se včasih ne znamo odločiti, po kakšni literaturi ali prozi seči. Prav zato je velikokrat dobrodošlo preverjeno knjižno priporočilo. Odpravili smo se v eno izmed ljubljanskih knjižnic in preverili, kakšne so v poletnem času knjižne navade Ljubljančanov – tako otrok kot odraslih. V reportaži Lucije Vidergar boste med drugim lahko slišali, da je poleti med najbolj izposojanimi leposlovje, nekoliko manj pa je zanimanja za poljudne in strokovne knjige. Bere Marko Rozman.
Z začetkom avgusta se je začel uporabljati pravilnik o ročnem premeščanju bremen. Namenjen je večji skrbi za zdravje zaposlenih v panogah, kjer je premeščanje bremen pogosto. Pravilnik prinaša novo metodo po kateri se oceni obremenjenost delavcev. Predstavniki manjših delodajalcev pravijo, da je pravilnik preveč zakompliciran in da se bodo težko prilagodili novim pravilom. Sindikati jim odgovarjajo, da je čas za tehnološki napredek in, da trgovine v prostorih iz leta 1945 ne bi smele več delovati. Pod Aktulano temo se podpisuje Urška Valjavec.
Lanskoletne poplave so prizadele kar 60 odstotkov občine Gorenja vas Poljane, škoda na infrastrukturi pa je ocenjena na 33 milijonov evrov. Na območju občine se je sprožilo več kot 210 plazov. Na prizadetih območjih je bilo veliko storjenega, interventna dela so končana, sanacijska dela pa še vedno potekajo. V Medvodah sta narasli Sava in Sora ogrožali življenja ter premoženje. Poplave in plazovi, predvsem v dolini Ločnice, pa so povzročili za slabih 13 milijonov evrov škode.
Naš terenski studio na Ljubnem ob Savinji so obiskali: župan Franjo Naraločnik, svojo osebno zgodbo in stisko nam je zaupal Vojko Colnar iz Gornjega Grada - njegovo hišo so umaknili s seznama tistih za rušenje, a odločitev ni dokončna, zato še danes ne ve, ali naj jo obnovi ali ne, najhuje je ob deževju, ko zaradi strahu ponoči z ženo ne moreta zatisniti očesa. Govorili smo tudi z Nino Plesnik, svetovalko za turizem na Občini Solčava. Obiskal nas je še Samo Mirnik, izvršni direktor KLS Ljubno, ki je ena od vodilnih proizvajalcev zobatih obročev za avtomobilsko industrijo v svetu. V enem letu še nimajo istega tržnega deleža, kot so ga imeli pred poplavami.
Samo sreči in neumornosti ljudi gre zahvala, da lanskoletni avgustovski nalivi niso pokrajine ob Muri spremenili v Panonsko morje. Pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci je namreč popustil dotrajani protipoplavni nasip, a so tako pristojni in mnogi prostovoljci skupaj s slovensko in hrvaško vojsko uspeli »zamašiti« okoli 20-metrsko luknjo.
Leto dni po poplavah na Koroškem še vedno trepetajo pred vsakim dežjem. Ob skorajšnji obletnici so minuli konec tedna prejeli še kot pravijo sami rekordno pošiljko padavin, Črna je bila vnovič poplavljena. S tem so bili uničeni tudi nekateri že sanirani deli. Največja škoda na Koroškem je bila na že tako dotrajani infrastrukturi, hišo, ki jo je popolnoma odnesla podivjana reka Meža in drugo, ki jo je neurje prepolovilo, so postale sinonim rekordnih poplav v zgodovini Slovenije. Danes gremo v Črno. Vremenska napoved ni najboljša, napovedana so nova neurja.
V Ljubljani je težave povzročila zlasti hitro narasla Sava, ki je bregove prestopila najprej na območju Tacna, nato pa še v Sneberjah. Poplavljala je tudi Gradaščica. Poplavilo je območje Viča, Broda, Vikrč in Tomačevega, skupno je bilo poplavljenih 293 objektov.
"Ob vsej ozaveščenosti se je globalni dan ekološkega dolga premaknil še za dan bolj zgodaj v primerjavi z lanskim letom," poudarja Boštjan Remic iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, ob dejstvu, da smo na svetu v prvih sedmih mesecih leta porabili toliko naravnih virov, kot se jih lahko obnovi v letu dni. Slovenija je sicer dan ekološkega dolga dosegla že 25. aprila.
Beli štorklji gre zelo dobro v Sloveniji. Letos so našteli največ gnezdečih parov v 26tih letih, odkar popisujejo belo štorkljo – kar 311 parov je gnezdilo in iz gnezd je poletelo rekordno število – 673 mladičev. O razlogih za prosperiteto bele štorklje v Sloveniji več Urša Gajšek iz DOPPS.
Prebivalci, ki so jih avgusta lani prizadele poplave, se lahko s kakršnimikoli vprašanji o obnovi po poplavah še vedno obrnejo na klicni center 114. Od septembra lani, ko je začela delovati številka 114, so zabeležili že več kot 12 tisoč klicev. Kaj vse zanima ljudi, ki so utrpeli škodo, kaj jih najbolj skrbi in kako se spopadajo z izzivi pri odpravljanju škode, pojasnjuje namestnik vodje klicnega centra 114 Matjaž Florjanc Lukan.
Poletje je čas dopustov, hitrih kosil in poznih večerij, malic na plaži, je tudi čas potovanj in glavna sezona piknikov. Obenem pa je to čas visokih temperatur, ki lahko škodujejo živilom in s tem tudi našemu zdravju. Poleti moramo tako še bolj pozorno skrbeti za varnost in neoporečnost hrane. Kako živila in že pripravljeno hrano ustrezno shranjevati, kako jih toplotno obdelati, na kaj moramo biti pozorni? Pojasnjuje dr. Mira Kos Skubic iz Sektorja za hrano in krmo z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Dijaki in študenti se med poletnimi počitnicami pogosto odločajo za opravljanje svojih prvih študentskih del. Pred začetkom pa se je dobro pozanimati o delovnih razmerah, plači in preostalih formalnostih. Leta 2023 je bilo namreč devet kršitev zakona o delovnih razmerjih, ki se posveča pravicam oseb, mlajših od 15 let, dijakov in študentov. Posebno pozorni morajo biti tisti, ki še niso dopolnili 18 let, saj zanje veljajo posebni pogoji. Minimalna urna postavka za opravljanje študentskega dela mora od 3. februarja znašati nekaj več kot sedem evrov bruto. Je res tako tudi v praksi? Kakšne izkušnje imajo študentje in kakšno stališče ima ministrstvo do študentskega dela?
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v medresorsko usklajevanje pošilja predlog podnebnega zakona, ki se nekoliko razlikuje od jesenskega. Med drugim denimo prinaša dajatev na zasebne letalske polete, na razočaranje okoljevarstvenikov in klimatologov pa je izpadla zamisel o ukinitvi subvencioniranja fosilnih goriv. Vračanje trošarin za dizel tovornjakarjem in kmetom tako ostaja. Sicer pa bo zakon v naš red prenesel posodobljeno evropsko direktivo o emisijskih kuponih ETS2, ki se bodo uporabljali tudi v sektorjih stavb in cestnega prevoza. Pri nas bomo v ta namen uporabili obstoječo co2 dajatev, a se bo iz integralnega proračuna preselila v podnebni sklad, kjer naj bi služila odpravi energetske in mobilnostne revščine.
V globaliziranem svetu, ki ga zaznamujeta integracija in mobilnost, se družba spreminja. Spreminjajo se vrednote tako v narodu kot v narodnih manjšinah oziroma skupnostih. Če je nekoč veljalo, da je jezik ena najpomembnejših vrednot, ki določa identiteto pripradnikov narodne manjšine, danes ni več tako, poudarja dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja. V neoliberalnem svetu jezik pač ni več najpomembnejši.
Na številnih bohinjskih planinah še pasejo živino, žive pa so tudi sirarne. Tako je tudi na Planini v Lazu, 1650 metrov visoko, kjer majerca Lucija Gartner s turistične kmetije Pr Odolneku skrbi za krave, v sirarni pa izdeluje pravi bohinjski sir in mlečne izdelke. Pri tem pa ni sama, saj ji pomagajo mlade pomočnice in pomočniki, ki poprimejo za delo, pomagajo v sirarni, skrbijo za živali, postrežejo goste in jim razkažejo planino. Na Planini v Lazu jih je obiskala Aljana Jocif.
Če boste med dopustovanjem na Hrvaškem nepremišljeno uporabljali besedo valjda, vas bodo ljudje lahko narobe razumeli. Valjda v hrvaščini namreč pomeni morda, ne seveda. Ob preveč vzneseni rabi te besede se lahko na Hrvaškem zgodijo prav zanimivi prizori. To je pač zgled »lažnih prijateljev«, para besed, ki zveni podobno ali enako, vendar ima različna pomena. Obstaja pa tudi veliko pravih jezikovnih prijateljev; med njimi je še posebno zanimiva beseda ful, ki smo jo od angleščine prevzeli preko hrvaščine. Zanimive poti besed nam je predstavil dr. Klemen Lah, ki poučuje slovenščino na filozofskih fakultetah na Reki in v Zadru.
V Kokri hitijo z odstranjevanjem ogromnih nanosov, kijih je hudournik minuli petek iz zaledja Kalškega grebena odložil v zaselku. Z gradbenimi stroji se prebijajo tudi proti Suhadolniku. Občina Preddvor upa, da bo regijski načrt civilne zaščite veljal tako dolgo, da bodo opravili glavnino interventnih del. Strokovnjak za vode Rok Fazarinc meni, da bo najprej treba zavarovati zaselek, z načrtovanjem ukrepov pa stabilizirati ogromne količine materiala nad njim. Z Rokom Fazarincem se je o hudourniškem dogajanju v Kokri pogovarjala Aljana Jocif.
Na kliniki Golnik v zadnjem tednu opozarjajo na povečano število hospitaliziranih bolnikov, okuženih z zajčjo mrzlico oziroma tularemíjo. Na Gorenjskem so potrdili 12 primerov zajčje mrzlice, kar močno presega dolgoletno povprečje, večina jih prihaja iz krajev ob Sorškem polju. Pristojni zato predvsem kmetovalce pozivajo k ustreznim ukrepom. O tem se je Aljana Jocif pogovarjala z epidemiologinjo Ireno Grmek Košnik iz območne enote NIJZ v Kranju. Najprej ji je pojasnila, kakšna bolezen sploh je zajčja mrzlica.
Neveljaven email naslov