Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski turistični delavci zadovoljni z letošnjimi rezultati.
Slovenski turistični delavci zadovoljni z letošnjimi rezultati
STO je za letošnje leto napovedala nadaljevanje pozitivnega trenda, a z bolj umirjeno rastjo. Čeprav so pri določenih vrstah turističnih občin, npr. gorskih in obmorskih, ter nastanitvenih obratih, kot so turistične kmetije, maja letos opazili manjše število prihodov in prenočitev v primerjalnem obdobju lani, razloga za zaskrbljenost ni. »Manjše število prenočitev zagotovo lahko pripišemo slabemu vremenu,« sta povedali tako Andreja Čmaj Fakin iz turistične organizacije Koper in Renata Kosi iz Združenja turističnih kmetij.
V deževnem maju in glede na to, da so bili binkoštni prazniki letos na začetku junija, je razlog za kar 33 odstotkov manj majskih nočitev, ugotavljajo tudi v turizmu Dolina Soče, ki pokriva občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Bolje, vsaj Bovcu, kaže za junij, nočitev je bilo kar 55 odstotkov več kot lani, za Tolmin in Kobarid podatkov še nimajo, je pa po navadi trend dokaj podoben. Podobno dobro zasedenost pričakujejo tudi za julij in avgust. Nastanitve za prvo polovico avgusta so v veliki meri že zasedene. S trenutnimi letošnjimi rezultati so zadovoljni tudi v Turizmu Ljubljana, saj so dosegli tudi enega od strateških ciljev – več nočitev zunaj sezonskih mesecev. Tako so letos v prvih štirih mesecih obiskovalci opravili deset odstotkov več nočitev kot v primerjalnem obdobju lani, ob tem pa najbolj izstopa letošnji april s kar 18-odstotnim povečanjem nočitev. Junijska statistika TIC-a Ljubljana, ki zajema 20 hotelov in dva hostla, kaže na skoraj devetodstotno rast nočitev. Tudi preostali sogovorniki, s katerimi smo govorili, so optimistični glede rezultatov v poletnih mesecih.
Nam sicer umirjena rast lahko koristi pri doseganju cilja strategije, da privabimo goste z višjo dodano vrednostjo? Strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič odgovarja: »Delno drži. Če imamo manjšo maso ljudi, se ji lahko bolj posvetimo, več lahko ponudimo in več lahko od posameznikov iztržimo.« Priložnost torej je, vendar: »Mi moramo ponuditi take proizvode, da bodo turisti na njih tudi več trošili.« Uran Maravičeva to slikovito opiše: »Sprašujemo se, zakaj nimamo višje dodane vrednosti v, na primer, zdraviliškem hotelu, potem pa gremo gledati v mini bar in če tam ni neke drage pijače, se ne smemo čuditi, da ne dodamo te višje dodane vrednosti.«
4433 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski turistični delavci zadovoljni z letošnjimi rezultati.
Slovenski turistični delavci zadovoljni z letošnjimi rezultati
STO je za letošnje leto napovedala nadaljevanje pozitivnega trenda, a z bolj umirjeno rastjo. Čeprav so pri določenih vrstah turističnih občin, npr. gorskih in obmorskih, ter nastanitvenih obratih, kot so turistične kmetije, maja letos opazili manjše število prihodov in prenočitev v primerjalnem obdobju lani, razloga za zaskrbljenost ni. »Manjše število prenočitev zagotovo lahko pripišemo slabemu vremenu,« sta povedali tako Andreja Čmaj Fakin iz turistične organizacije Koper in Renata Kosi iz Združenja turističnih kmetij.
V deževnem maju in glede na to, da so bili binkoštni prazniki letos na začetku junija, je razlog za kar 33 odstotkov manj majskih nočitev, ugotavljajo tudi v turizmu Dolina Soče, ki pokriva občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Bolje, vsaj Bovcu, kaže za junij, nočitev je bilo kar 55 odstotkov več kot lani, za Tolmin in Kobarid podatkov še nimajo, je pa po navadi trend dokaj podoben. Podobno dobro zasedenost pričakujejo tudi za julij in avgust. Nastanitve za prvo polovico avgusta so v veliki meri že zasedene. S trenutnimi letošnjimi rezultati so zadovoljni tudi v Turizmu Ljubljana, saj so dosegli tudi enega od strateških ciljev – več nočitev zunaj sezonskih mesecev. Tako so letos v prvih štirih mesecih obiskovalci opravili deset odstotkov več nočitev kot v primerjalnem obdobju lani, ob tem pa najbolj izstopa letošnji april s kar 18-odstotnim povečanjem nočitev. Junijska statistika TIC-a Ljubljana, ki zajema 20 hotelov in dva hostla, kaže na skoraj devetodstotno rast nočitev. Tudi preostali sogovorniki, s katerimi smo govorili, so optimistični glede rezultatov v poletnih mesecih.
Nam sicer umirjena rast lahko koristi pri doseganju cilja strategije, da privabimo goste z višjo dodano vrednostjo? Strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič odgovarja: »Delno drži. Če imamo manjšo maso ljudi, se ji lahko bolj posvetimo, več lahko ponudimo in več lahko od posameznikov iztržimo.« Priložnost torej je, vendar: »Mi moramo ponuditi take proizvode, da bodo turisti na njih tudi več trošili.« Uran Maravičeva to slikovito opiše: »Sprašujemo se, zakaj nimamo višje dodane vrednosti v, na primer, zdraviliškem hotelu, potem pa gremo gledati v mini bar in če tam ni neke drage pijače, se ne smemo čuditi, da ne dodamo te višje dodane vrednosti.«
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Vodilna ustanova na področju temeljnih raziskav v molekularni biologiji in genetiki, The Cold Spring Harbor Laboratory, je Jamesu Watsonu, prejemniku Nobelove nagrade za razvozlanje strukture DNK, zaradi rasističnih izjav odvzela tri častne naslove. Kot je v dokumentarnem filmu z naslovom »Dešifrirati Watsona«, ki ga je ob njegovi 90-letnici posnela in objavila ameriška javna medijska hiša PBS, dejal Watson, še vedno verjame, da imajo belci zaradi svojih genov višji inteligenčni kvocient kot črnci. Z raziskovalnega laboratorija, ki ga je James Watson več kot desetletje tudi vodil in ga je pred 12-imi leti moral zaradi spornih stališč zapustiti, so ob tem sporočili, da so te izjave zavržene, neznanstvene in na noben način ne predstavljajo pogledov in stališč ustanove ali njenih zaposlenih. Laboratorij je ob tem ostro obsodil zlorabo znanosti za krepitev predsodkov. Urška Henigman se je o tem dogajanju pogovarjala z antropologinjo doktorico Ireno Šumi, ki jo je najprej prosila za komentar najnovejšega dogajanja v zvezi s škandaloznim znanstvenikom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V četrtkovem jutru se nam je v rubriki Po Sloveniji z dopisniki iz Celja oglasil Matija Mastnak in pod drobnogled vzel številna pereča okoljska vprašanja knežjega mesta.
Pogoji zadolžitve ugodni, cena 1,2 odstotka, februarja je treba vrniti 2,3 milijarde glavnic, ki so bile obrestovane z več kot 4 odstotki. Finančni minister Andrej Bertoncelj je s pogoji zadolžitve zadovoljen. »Bili smo pogumni, bili smo prvi in bili smo uspešni,” odgovori na vprašanje, ali je kakšno sporočilo v tem, da smo kot prva od evrskih držav odprli trg državnih obveznic. Gre pa za refinanciranje, poudari finančni minister, na koncu leta bo država manj zadolžena kot na začetku, saj bo za odplačilo porabila tudi kupnino od NLB-ja in proračunski presežek.
V zadnjih 50. letih se je proizvodnja plastike povečevala in tako znaša trenutna svetovna letna proizvodnja zastrašujočih 400 milijonov ton plastike. Ker v naravi vse kroži, odpadna plastika pa se nikoli popolnoma ne razgradi, so majhni delci plastike, govorimo o mikroplastki, že prešli v prehranski krogotok. Najdemo jih v vodi, zraku, avstrijski znanstveniki pa so jo našli tudi že v človeškem blatu. Mikroplastika je trenutno aktualna tema številnih raziskav.
O predstava "Ljubljanski vodnik našel Vodnika" z Andrejem Rozmanom Rozo ob 200. obletnici smrti jezikoslovca.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Poznavalci, od analitikov, finančnikov, gospodarstvenikov, napovedujejo zahtevnejše leto od lanskega. Rast bo bolj umirjena. Če so bile lanske napovedi za Slovenijo okoli štirih odstotkov in pol, se letos presečišče giblje okoli treh odstotkov in pol. V Sloveniji bo dejavnost še vedno znatno višja od evrskega povprečja, toda tveganja se kopičijo. Nekaj ocen o pričakovanjih je zbrala Zdenka Bakalar.
V začetku leta, v katerem bomo praznovali tudi 50 letnico prvega človeškega pristanka na luni, je na področju raziskovanja našega naravnega satelita padel še en mejnik – prvi uspešni pristanek sonde na temni strani meseca. Kitajska sonda Chang 'e 4 je v zgodnjih jutranjih urah, ob 3:26 po srednjeevropskem času, mehko pristala v velikanskem kraterju blizu luninega južnega pola in že poslala na zemljo prve posnetke. Gre za nov uspeh ambicioznega kitajskega vesoljskega programa, v katerem ima luna zelo pomembno vlogo. Foto: rkarkowski/Pixabay
Gospodarska gibanja ugodno vplivajo na dogajanje na trgu dela. Rast zaposlenosti je še vedno visoka, k temu je pripomoglo zaposlovanje tuje delovne sile in tistih, ki so do sedaj bili bolj ali manj neaktivni. V prihajajočem obdobju se bo ob nižji gospodarski rasti tudi rast zaposlenost začela precej umirjati. Na umiritev zaposlovanja bodo vse bolj vplivali tudi demografski dejavniki ter pomanjkanje usposobljene delovne sile. O dogajanju na trgu dela pa več v pogovoru Urške Valjavec z generalno direktorico Zavoda za zaposlovanje Mavricijo Batič.
Ob besedni zvezi novoletni sklepi marsikdo zamahne z roko, češ, da so to modne muhe, ki nimajo nobenega pomena. Pa ni tako. Novoletni sklepi so odraz človekove vitalnosti, pravi Tjaša M. Kos, psihologinja z doktoratom iz psihoterapevtskih znanosti. Drugo vprašanje seveda je, kakšne cilje si ob novem letu postavimo. Največ zaobljub je sicer povezanih z lepšim videzom in opuščanjem razvad. Manj pa z notranjimi spremembami, kot je na primer izboljšanje samopodobe in pomoč drugim ljudem, kar je sicer najgloblje povezano z doživljanjem občutka zadovoljstva, sreče in smisla v življenju.
Emil Ledenko je moški sredi 40-tih let, se enkrat tedensko odpravi do reke ali jezera, da bi si privoščil ledeno kopel. To najraje počne pozimi, saj ima šele takrat voda pravo temperaturo, tam nekje do 6 stopinj Celzija. Ne moti ga niti nizka temperatura zraka. Da ga ne zebe, poskrbi z dihanjem po metodi, ki jo je razvil Nizozemec Wim Hof. To je poseben način zavestnega dihanja, s pomočjo katerega vsaj enkrat na teden zaplava po Kamniški Bistrici ali kateri drugi reki ali jezeru. Z Emilom Ledenkom se je pogovarjala Cirila Štuber.
Neveljaven email naslov