Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski turistični delavci zadovoljni z letošnjimi rezultati.
Slovenski turistični delavci zadovoljni z letošnjimi rezultati
STO je za letošnje leto napovedala nadaljevanje pozitivnega trenda, a z bolj umirjeno rastjo. Čeprav so pri določenih vrstah turističnih občin, npr. gorskih in obmorskih, ter nastanitvenih obratih, kot so turistične kmetije, maja letos opazili manjše število prihodov in prenočitev v primerjalnem obdobju lani, razloga za zaskrbljenost ni. »Manjše število prenočitev zagotovo lahko pripišemo slabemu vremenu,« sta povedali tako Andreja Čmaj Fakin iz turistične organizacije Koper in Renata Kosi iz Združenja turističnih kmetij.
V deževnem maju in glede na to, da so bili binkoštni prazniki letos na začetku junija, je razlog za kar 33 odstotkov manj majskih nočitev, ugotavljajo tudi v turizmu Dolina Soče, ki pokriva občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Bolje, vsaj Bovcu, kaže za junij, nočitev je bilo kar 55 odstotkov več kot lani, za Tolmin in Kobarid podatkov še nimajo, je pa po navadi trend dokaj podoben. Podobno dobro zasedenost pričakujejo tudi za julij in avgust. Nastanitve za prvo polovico avgusta so v veliki meri že zasedene. S trenutnimi letošnjimi rezultati so zadovoljni tudi v Turizmu Ljubljana, saj so dosegli tudi enega od strateških ciljev – več nočitev zunaj sezonskih mesecev. Tako so letos v prvih štirih mesecih obiskovalci opravili deset odstotkov več nočitev kot v primerjalnem obdobju lani, ob tem pa najbolj izstopa letošnji april s kar 18-odstotnim povečanjem nočitev. Junijska statistika TIC-a Ljubljana, ki zajema 20 hotelov in dva hostla, kaže na skoraj devetodstotno rast nočitev. Tudi preostali sogovorniki, s katerimi smo govorili, so optimistični glede rezultatov v poletnih mesecih.
Nam sicer umirjena rast lahko koristi pri doseganju cilja strategije, da privabimo goste z višjo dodano vrednostjo? Strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič odgovarja: »Delno drži. Če imamo manjšo maso ljudi, se ji lahko bolj posvetimo, več lahko ponudimo in več lahko od posameznikov iztržimo.« Priložnost torej je, vendar: »Mi moramo ponuditi take proizvode, da bodo turisti na njih tudi več trošili.« Uran Maravičeva to slikovito opiše: »Sprašujemo se, zakaj nimamo višje dodane vrednosti v, na primer, zdraviliškem hotelu, potem pa gremo gledati v mini bar in če tam ni neke drage pijače, se ne smemo čuditi, da ne dodamo te višje dodane vrednosti.«
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski turistični delavci zadovoljni z letošnjimi rezultati.
Slovenski turistični delavci zadovoljni z letošnjimi rezultati
STO je za letošnje leto napovedala nadaljevanje pozitivnega trenda, a z bolj umirjeno rastjo. Čeprav so pri določenih vrstah turističnih občin, npr. gorskih in obmorskih, ter nastanitvenih obratih, kot so turistične kmetije, maja letos opazili manjše število prihodov in prenočitev v primerjalnem obdobju lani, razloga za zaskrbljenost ni. »Manjše število prenočitev zagotovo lahko pripišemo slabemu vremenu,« sta povedali tako Andreja Čmaj Fakin iz turistične organizacije Koper in Renata Kosi iz Združenja turističnih kmetij.
V deževnem maju in glede na to, da so bili binkoštni prazniki letos na začetku junija, je razlog za kar 33 odstotkov manj majskih nočitev, ugotavljajo tudi v turizmu Dolina Soče, ki pokriva občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Bolje, vsaj Bovcu, kaže za junij, nočitev je bilo kar 55 odstotkov več kot lani, za Tolmin in Kobarid podatkov še nimajo, je pa po navadi trend dokaj podoben. Podobno dobro zasedenost pričakujejo tudi za julij in avgust. Nastanitve za prvo polovico avgusta so v veliki meri že zasedene. S trenutnimi letošnjimi rezultati so zadovoljni tudi v Turizmu Ljubljana, saj so dosegli tudi enega od strateških ciljev – več nočitev zunaj sezonskih mesecev. Tako so letos v prvih štirih mesecih obiskovalci opravili deset odstotkov več nočitev kot v primerjalnem obdobju lani, ob tem pa najbolj izstopa letošnji april s kar 18-odstotnim povečanjem nočitev. Junijska statistika TIC-a Ljubljana, ki zajema 20 hotelov in dva hostla, kaže na skoraj devetodstotno rast nočitev. Tudi preostali sogovorniki, s katerimi smo govorili, so optimistični glede rezultatov v poletnih mesecih.
Nam sicer umirjena rast lahko koristi pri doseganju cilja strategije, da privabimo goste z višjo dodano vrednostjo? Strokovnjakinja za turizem Maja Uran Maravič odgovarja: »Delno drži. Če imamo manjšo maso ljudi, se ji lahko bolj posvetimo, več lahko ponudimo in več lahko od posameznikov iztržimo.« Priložnost torej je, vendar: »Mi moramo ponuditi take proizvode, da bodo turisti na njih tudi več trošili.« Uran Maravičeva to slikovito opiše: »Sprašujemo se, zakaj nimamo višje dodane vrednosti v, na primer, zdraviliškem hotelu, potem pa gremo gledati v mini bar in če tam ni neke drage pijače, se ne smemo čuditi, da ne dodamo te višje dodane vrednosti.«
Na Trgovinski zbornici Slovenije ocenjujejo, da prihodki v trgovini na drobno najverjetneje ne bodo več dosegli ravni izpred krize. Razloge za to je v pogovoru s Simeono Rogelj pojasnila predsednica zbornice Mariča Lah.
V Sloveniji poznamo 14 družin z desetimi otroki. Med njimi najdemo tudi družino Rus z Brezovice pri Ljubljani, ki na svoj način doživlja praznično obdobje. Božični večer so si popestrili z glasbo, saj prav vsak izmed njenih članov igra na kakšen inštrument. O tem, kakšno je pri njih pričakovanje božiča, prisluhnite v reportaži, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Slovenski vozniki tovornjakov obdarujejo tujce, ki so za božič obtičali na slovenskih počivališčih
Veste, da je leta 1997 jelko, božično drevesce, ki je stalo sredi trga sv. Petra, Vatikanu podarila Slovenija? Takrat se je tam pila staroslovanska pijača, brezalkoholna medica, imenovana »ol«, jedli so slovenske bio medenjake in bio bonbone, vatikanske rezidence pa je krasilo 37 jelk, ki so jih okrasili Slovenci. Vse našteto je bilo delo lectarske družine Perger iz Slovenj Gradca. Najstarejši okraski za božične smrečice so namreč iz lecta in pri Pergerjih so jih takrat v dobrem letu samo za Vatikan naredili več kot 12.000, med njimi celo miniaturni papamobil. Začetki družinske tradicije, povezane z medičarstvom, lectarstvom in svečarstvom, neprekinjeno segajo v leto 1757. V Slovenj Gradcu je njihovo galerijo, ki je postala prava turistična znamenitost, obiskala Andreja Čokl.
Gotovo se še spomnite majskega pripetljaja, ko je papeža Frančiška v Vatikanu obiskal ameriški predsednik Donald Trump. In vprašanja prvi dami Melaniji, če svojega soproga hrani s pico… pardon, s potico. Manjkajoči zlog v pogovoru med vodjem rimsko katoliške cerkve in najbolj znano Slovenko je našel naš rimski dopisnik, potica (in ne pica) pa je s poročili z visokega političnega srečanja obšla svet. Dobrega pol leta pozneje sodi naša dobrota med najbolj zaželene sladice v Vatikanu. Janko Petrovec je bil zraven, ko so tamkajšnjim pomembnežem spekli osem božičnih orehovih – tudi za papeža.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljski obsežni in zahtevni akciji reševanja 51-ih smučarjev, ki so zaradi okvare obsedeli na dvosedežnici Zvoh na Krvavcu, je sodelovalo 40 reševalcev. Nihče od smučarjev ni bil poškodovan. Žičničarjem so se pridružili tudi kranjski poklicni gasilci, gorski reševalci in osem jamarskih reševalcev, ki so smučarje s sedežev reševali z vrvno tehniko. Med jamarskimi reševalci je bil tudi Walter Zakrajšek, vodja jamarske reševalne službe Slovenije. Aljani Jocif je povedal, da so jamarski reševalci prezeble smučarje reševali na višini od šest do osem metrov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Med državami z visoko biotsko pestrostjo je tudi Slovenija. Vendar – do kdaj še? Izjemne naravne danosti naše države, njihov pomen, pa tudi nevarnosti, ki jim pretijo, osvetljuje projekt »Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!«. Podrobneje pa Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga – Lastno delo, CC BY-SA 3.0, WikimediaCommons
Slovenska potica bo kmalu zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski raziskovalci z Inštituta Jožefa Stefana sodelujejo z Evropsko vesoljsko agencijo pri raziskovanju vesolja
Ministrstvo za zdravje je prejšnji teden predstavilo predlog Resolucije nacionalnega programa duševnega zdravja od 2018 do 2028. Njegov namen je krepiti in ohranjati dobro duševno zdravje vseh, preprečevati duševne motnje od najbolj zgodnjega obdobja do pozne starosti, zmanjšati stigmo in diskriminacijo oseb z duševnimi motnjami, vzpostaviti podporno okolje za duševno zdravje in približati službe in storitve za duševno zdravje uporabnikom. Kakšno mesto je v resoluciji dobila psihoterapija, je pojasnil Tomaž Flajs, predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.
Neveljaven email naslov