Nicola Salvi se je rodil 6. avgusta leta 1697 v Rimu. Da je bil domačin, mu je pomagalo tudi pri pridobivanju naročila za vodnjak. Bil je namreč eden od arhitektov, ki so se potegovali za naročilo takratnega vladarja mesta, papeža Klemna XII. Gradnjo so financirali z dobičkom od loterije, po predračunu naj bi stala slabih 18000 skudov, valute takratnega časa, a je bila seveda dražja in tudi daljša, kot so sprva načrtovali.

Fontano Trevi, najbolj znani vodnjak na svetu, je zasnoval Nicola Salvi

Nicola Salvi se je rodil 6. avgusta leta 1697 v Rimu. Da je bil domačin, mu je pomagalo tudi pri pridobivanju naročila za vodnjak. Bil je namreč eden od arhitektov, ki so se potegovali za naročilo takratnega vladarja mesta, papeža Klemna XII. Gradnjo so financirali z dobičkom od loterije, po predračunu naj bi stala slabih 18000 skudov, valute takratnega časa, a je bila seveda dražja in tudi daljša, kot so sprva načrtovali.

Fontano Trevi so gradili 30 let in jo odprli maja leta 1762, enajst let po smrti arhitekta Salvija. Vodnjak je sicer na istem mestu stal že v času cesarja Oktavijana, okoli leta 0. Šlo je za enega od iztekov staroveškega vodovoda Aqua Virgo, Deviške vode. Po njem je v staroveški Rim pritekala voda iz 21 kilometrov oddaljenega zajetja pri reki Aniene. Danes velja za edini starorimski vodovod, po katerem voda še vedno priteka v mesto.

Včasih so Rimljani vodo iz Fontane Trevi uporabljali za pitje in v gospodinjstvu, danes pa seveda ni tako. Tudi kopanje ali namakanje nog, pa čeprav so poletja v Rimu že pregovorno izredno vroča, ne pride v poštev. Mestni redarji za hlajenje nog v rimskih fontanah zaračunajo globo v višini od 160 do 450 evrov.

So pa zato turisti bolj učinkoviti z metanjem kovancev v ta klasicistični vodnjak. V Fontani Trevi vsako leto konča za dober milijon evrov kovancev. Zadnjih enajst let denar mestne oblasti v celoti podarjajo škofijski Karitas, ki z denarjem skrbi za revne.