Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kmetje stopnjujejo pritisk na državne organe z očitki o neučinkovitem upravljanju z zvermi. Kako velik je v resnici ta problem in ali smo prišli do meje sobivanja? Komentar Jernejke Drolec.
Komentar Jernejke Drolec ob pritiskih kmetov na državne organe z očitki o neučinkovitem upravljanju zveri
Je problem zveri res tako alarmanten ali ima samo preveč medijske pozornosti? Bi morali kmetje o novih napadih zveri poklicati samo telefonsko številko 112 in obvestiti Zavod za gozdove, ne pa problema medijsko izpostavljati? Dejstvo je, da populacija volkov še nikoli ni bila tako velika kot zdaj in dejstvo je tudi, da v zadnjih letih ni bilo odstrela. Junija sprejeti zakon o interventnem odvzemu zveri iz okolja, ki bi omogočil hitro zmanjšanje njihovega števila, je bil sprejet politično in nekako na silo. Izkazalo se je, da ga je v praksi težko izvajati, na to pa so nekateri že opozarjali. Od enajstih volkov na podlagi interventnega zakona še ni padel nobeden. Nasprotno, volkovi so postali še bolj drzni in napadajo celo podnevi. Na podlagi drugih pravnih podlag je bila sicer ustreljena ena volkulja, toda nadaljnji odstrel je tam zdaj prepovedan. Toliko o učinkovitosti. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bo preštevanje odstreljenih zveri pripeljalo od rešitve? Ali so zveri res najpomembnejše vprašanje podeželja? Če pogledamo širše, so zveri samo simptom na podeželju, ki kaže, da v preteklosti ni bilo skupne strategije različnih politik za isti prostor, ki si ga delijo živali in ljudje. Predvsem sta si v nasprotju naravovarstveno usmerjena politika in politika dodeljevanja kmetijskih subvencij. Podobna težava se pojavlja pri vprašanju varovanja travniških habitatov, ena politika spodkopava cilje druge politike, a to ni samo težava Slovenije, to je evropski problem. Prav tako kot problem praznjenja in staranja podeželja, ki je v nekaterih državah bolj, v drugih še malo manj izrazit. Zveri niso vzrok, kot trdijo nekateri, za praznjenje podeželja, lahko pa so posledica odsotnosti vizije države, kakšno podeželje želi.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kmetje stopnjujejo pritisk na državne organe z očitki o neučinkovitem upravljanju z zvermi. Kako velik je v resnici ta problem in ali smo prišli do meje sobivanja? Komentar Jernejke Drolec.
Komentar Jernejke Drolec ob pritiskih kmetov na državne organe z očitki o neučinkovitem upravljanju zveri
Je problem zveri res tako alarmanten ali ima samo preveč medijske pozornosti? Bi morali kmetje o novih napadih zveri poklicati samo telefonsko številko 112 in obvestiti Zavod za gozdove, ne pa problema medijsko izpostavljati? Dejstvo je, da populacija volkov še nikoli ni bila tako velika kot zdaj in dejstvo je tudi, da v zadnjih letih ni bilo odstrela. Junija sprejeti zakon o interventnem odvzemu zveri iz okolja, ki bi omogočil hitro zmanjšanje njihovega števila, je bil sprejet politično in nekako na silo. Izkazalo se je, da ga je v praksi težko izvajati, na to pa so nekateri že opozarjali. Od enajstih volkov na podlagi interventnega zakona še ni padel nobeden. Nasprotno, volkovi so postali še bolj drzni in napadajo celo podnevi. Na podlagi drugih pravnih podlag je bila sicer ustreljena ena volkulja, toda nadaljnji odstrel je tam zdaj prepovedan. Toliko o učinkovitosti. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bo preštevanje odstreljenih zveri pripeljalo od rešitve? Ali so zveri res najpomembnejše vprašanje podeželja? Če pogledamo širše, so zveri samo simptom na podeželju, ki kaže, da v preteklosti ni bilo skupne strategije različnih politik za isti prostor, ki si ga delijo živali in ljudje. Predvsem sta si v nasprotju naravovarstveno usmerjena politika in politika dodeljevanja kmetijskih subvencij. Podobna težava se pojavlja pri vprašanju varovanja travniških habitatov, ena politika spodkopava cilje druge politike, a to ni samo težava Slovenije, to je evropski problem. Prav tako kot problem praznjenja in staranja podeželja, ki je v nekaterih državah bolj, v drugih še malo manj izrazit. Zveri niso vzrok, kot trdijo nekateri, za praznjenje podeželja, lahko pa so posledica odsotnosti vizije države, kakšno podeželje želi.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov