Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Katero je pa vaše najljubše slovensko jezero?
Manci Korelc bi lahko rekli tudi zbiralka jezer. Leta 2017 se je odločila, da bo s kolesom ali peš obiskala vsa slovenska jezera. Do točne številke, koliko jih je, ji takrat ni uspelo priti. Zdaj ve, da je “pravih” jezer okoli 300, ker sama obiskuje ne le jezera, temveč tudi ostale stoječe vode, ki jih je okoli 10 tisoč, kot so ribniki, gramoznice, bajerji in podobno, pa bo imela veliko več dela. Trenutno je pri številki 908. Zadnje je na seznam dodala Jezero na Velikem Zvohu na Krvavcu, pove:
“To je ena mojih lepših izkušenj med jezeri. En vikend pred mojim obiskom se je tam odvijala najvišje ležeča regata v Evropi, tako da je bilo jezero polno vodo. Vreme je bilo ravno pravšnje. Običajno tudi splaniram pot tako, da obiščem 20, 30 jezer na dan, tokrat pa sem si res vzela čas za enega. Pravo doživetje.”
Sogovornica pravi, da bo njeno najljubše jezero vedno Kočevsko jezero. Od tam prihaja in ga dobro pozna iz otroštva, nanjo jo veže tudi družinska preteklost. Vse bolj všeč so ji tudi prekmurska jezera. Najbolj uživa tam, kjer ni prevelike gneče.
Da je ponekod v Sloveniji na jezerih prevelika gneča, ugotavljajo na ARSU, kjer spremljajo kemijsko in ekološko stanje stoječih voda. Špela Remec Rekar pravi, da je na primer Blejsko jezero absolutno preobremenjeno (klikni za posnetek). Mateja Poje pa po drugi strani pove, da so vsa tri jezera (Blejsko, Bohinjsko in v Šobcu), na katerih spremljajo stanje kopalnih voda, v dobrem stanju. V preteklih letih so vsa dobila oceno odlično (klikni za posnetek).
Oceno odlično bi naša poslušalka Natalija dala Krnskemu jezeru, ki jo je med vsemi obiskanimi najbolj osupnilo. Da je res lepo, se strinja tudi dežurni vremenoslovec Benedikt Strajnar. Prek telefona se nam je pridružila Irena, ki ji je je najljubše Zbiljsko jezero (posnetek). Poslušalec Tone pa nam je pozdrave poslal z domačega Braslovškega jezera, kjer je takole v fotografijo ujel jutranjo tišino.
4526 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Katero je pa vaše najljubše slovensko jezero?
Manci Korelc bi lahko rekli tudi zbiralka jezer. Leta 2017 se je odločila, da bo s kolesom ali peš obiskala vsa slovenska jezera. Do točne številke, koliko jih je, ji takrat ni uspelo priti. Zdaj ve, da je “pravih” jezer okoli 300, ker sama obiskuje ne le jezera, temveč tudi ostale stoječe vode, ki jih je okoli 10 tisoč, kot so ribniki, gramoznice, bajerji in podobno, pa bo imela veliko več dela. Trenutno je pri številki 908. Zadnje je na seznam dodala Jezero na Velikem Zvohu na Krvavcu, pove:
“To je ena mojih lepših izkušenj med jezeri. En vikend pred mojim obiskom se je tam odvijala najvišje ležeča regata v Evropi, tako da je bilo jezero polno vodo. Vreme je bilo ravno pravšnje. Običajno tudi splaniram pot tako, da obiščem 20, 30 jezer na dan, tokrat pa sem si res vzela čas za enega. Pravo doživetje.”
Sogovornica pravi, da bo njeno najljubše jezero vedno Kočevsko jezero. Od tam prihaja in ga dobro pozna iz otroštva, nanjo jo veže tudi družinska preteklost. Vse bolj všeč so ji tudi prekmurska jezera. Najbolj uživa tam, kjer ni prevelike gneče.
Da je ponekod v Sloveniji na jezerih prevelika gneča, ugotavljajo na ARSU, kjer spremljajo kemijsko in ekološko stanje stoječih voda. Špela Remec Rekar pravi, da je na primer Blejsko jezero absolutno preobremenjeno (klikni za posnetek). Mateja Poje pa po drugi strani pove, da so vsa tri jezera (Blejsko, Bohinjsko in v Šobcu), na katerih spremljajo stanje kopalnih voda, v dobrem stanju. V preteklih letih so vsa dobila oceno odlično (klikni za posnetek).
Oceno odlično bi naša poslušalka Natalija dala Krnskemu jezeru, ki jo je med vsemi obiskanimi najbolj osupnilo. Da je res lepo, se strinja tudi dežurni vremenoslovec Benedikt Strajnar. Prek telefona se nam je pridružila Irena, ki ji je je najljubše Zbiljsko jezero (posnetek). Poslušalec Tone pa nam je pozdrave poslal z domačega Braslovškega jezera, kjer je takole v fotografijo ujel jutranjo tišino.
Danes je Svetovni dan boja proti kajenju. Kajenje je eden najpomembnejših dejavnikov za razvoj številnih obolenj (raki, dihala, bolezni srca in ožilja, zvišanje možnosti za diabetes). Kajenje je torej dejavnik tveganja, ki občutno slabša zdravje. A se mu da izogniti. Morda že na začetku, torej da posameznik niti ne prižge cigarete.
Z jutrišnjim 1. februarjem začnejo veljati nova pravila pri omejitvi covidnih potrdil. Potrdila bo mogoče podaljšati s cepljenjem s poživitvenim odmerkom.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Kako težki časi so trenutno za šolarje in njihove profesorje, so pokazali tudi nedavni žal tragični dogodki. Večina teh težav pa do staršev in profesorjev sploh ne pride. Kako bo, ko se bo naše življenje vrnilo v normalne tirnice, ne ve nihče. Da bi iz prve roke izvedeli, kako se s težavami spopadajo na srednjih šolah, smo govorili z ravnateljico Srednje ekonomske šole Ljubljana (Roška) mag. Andrejo Tamše.
Ročna dela, kot je na primer kvačkanje, mnogi še vedno povezujejo s preganjanjem dolgčasa v zrelih letih. A vse raje kvačkajo tudi mlajše generacije, celo kak moški se najde vmes, kar dokazuje projekt Slovenija kvačka. V zadnjih nekaj mesecih so se po vsej Sloveniji kvačkali občinski grbi, zakaj in kako, nam je povedala pobudnica in gonilna sila projekta Jadranka Smiljić. Več Andreja Čokl.
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar kot Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan leta 1945 so namreč vojaki sovjetske rdeče armade osvobodili uničevalno taborišče Auschwitz Birkenau, kjer je bilo ubitih več kot milijon ljudi, med njimi je bilo tudi več kot 1300 Slovencev. Ob Mednarodnem dnevu spomina na holokavst se spominjamo vseh žrtev enega najhujših genocidov v zgodovini. Spominjamo se tudi pravičnikov in drugih, ki so pomagali reševati življenja v času tega tragičnega zgodovinskega obdobja, pa tudi otrok, ki so povsem nedolžni umrli v moriji 2. svetovne vojne. Već Lidija Cokan.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V naslednjih minutah pa o dokumentih. O osebnih izkaznicah in vozniških dovoljenjih bomo govorili. V roku enega leta bo namreč na področju teh uradnih identifikacijskih dokumentov prišlo do sprememb. Pri osebnih izkaznicah bomo priča posodobitvi, pri vozniških dokumentih pa čez leto dni ne bodo več veljala stara dovoljenja na tridelnem roza obrazcu. Voznice in vozniki ga bodo morali obvezno zamenjati s kartičnim, sicer ne bodo več smeli voziti v prometu. Več Marko Rozman.
Vprašanje ali bo prišlo do napada Rusije na Ukrajino, je še vedno v zraku. Potekajo diplomatski pogovori, tudi v ostrejših tonih. Predsednik ZDA Joe Biden je po včerajšnjih pogovorih z evropskimi voditelji razglasil enotnost med zavezniki. Pentagon je sporočil, da je v pripravljenosti 8500 vojakov, tudi Nato se je oglasil in sporočil, da že pošilja letala in ladje za krepitev varnosti vzhodne Evrope.
V Sloveniji smo prvi primer okuženosti s koronavirusom potrdili 4. marca 2020. Epidemija je bila uradno razglašena 12. marca. Skoraj dve leti je, odkar nam je covid spremenil življenje, razmere pa še kar trajajo. Laboratoriji so na robu zmogljivosti, zdravstveni delavci so izgoreli, ljudje pa smo nasploh utrujeni, brezvoljni in naveličani. Strokovnjaki govorijo o posebni vrsti utrujenosti - pandemični utrujenosti. Kakšne so značilnosti, kako jo prepoznamo pri sebi, drugih in kako si lahko pomagamo, o tem Tina Bončina, zdravnica in psihoterapevtka.
Ob nedavnem dogodku napada medveda na lovca nas zanima, kako ravnati ob naključnem srečanju z medvedom.
Teden, ki je pred nami je teden za opazovanje in preučevanje ptic, ki živijo okoli nas. Potem ko so pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije sredi januarja šteli ptice, ki živijo ob slovenskih vodotokih in mokriščih, so zdaj na vrsti preostale ptice. Akcija, ki se začenja danes bo trajala vse do nedelje, v njej pa lahko sodelujete vsi, ki si lahko vzamete pol ure časa in ste pripravljeni svoja opažanja zapisati na papir. Več o tem je Cirili Štuber povedal Tilen Basle iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.
Projektna ekipa LIFE Lynx je objavila drugo poročilo o spremljanju doselitev risov v Sloveniji in na Hrvaškem. S pomočjo različnih metod spremljanja stanja so ugotovili, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lansko leto. Izvedena je bila tudi javnomnenjska raziskava, ki kaže, da ima slovenska javnost pozitivno stališče do risa. Doselitvi in ohranitvi risov v naših gozdovih so naklonjeni zlasti lovci in splošna javnost. Rok Černe, vodja projekta LIFE Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije je v pogovoru z Markom Rozmanom poudaril, da je verjetnost, da sprehajalec sreča risa v naravi, skoraj nična.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Jutri bo začela veljati novela Zakona o davku na dodano vrednost, ki med drugim prinaša ukinitev izročanja papirnega računa. Tega bodo prodajalci blaga in storitev kupcu izročili le na izrecno željo. Prodajalci na neobvezno tiskanje računov še niso povsem pripravili, v zvezi potrošnikov pa imajo glede novosti pomisleke. Več Tjaša Škamperle.
Pri založbi Inštituta za kriminologijo je izšla nova monografija z naslovom »Koga reševati v času epidemije? – Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže«, ki je nastala v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Monografijo je uredila Renata Salecl, med avtoricami in avtorji poglavij pa so številne raziskovalke in raziskovalci z Inštituta za kriminologijo in drugih raziskovalnih institucij. Monografija je brezplačno dostopna.
V torek je Nacionalni inštitut za biologijo vzpostavil spletno stran za spoznavanje in ugotavljanje razširjenosti cianobakterij, ki jih lahko najdemo v vodi in tudi na kopnem, kjer so površine vlažne. Gre za spletno stran ciano.si.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V Ljubljani in nekaterih drugih mestih po državi delujejo tako imenovane pro bono ambulante, ki so namenjene ljudem brez zdravstvenega zavarovanja. Če so prej ljubljansko ambulanto obiskovali po večini brezdomci, begunci in propadli obrtniki, so med epidemijo k njim začeli prihajati tudi ljudje, ki imajo urejeno zdravstveno zavarovanje, vendar ne pridejo do zdravnika ali pa so stroški doplačila za zdravila previsoki. Vodja ambulante Vida Drame Orožim tej pravi kar mala poliklinika Ljubljana. V okviru nje deluje tudi svetovalnica, ki je edinstvena, stalno ekipo pa sestavljajo gospa Drame Orožim, upokojena zdravnica, poleg nje pa še medicinska sestra, socialna delavka in gospodinja, ki je tudi čistilka. Več v pogovoru z avtorico prispevka Evo Lipovšek.
Neveljaven email naslov