Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z najbolj aktualnimi novicami se nam oglaša zagrebška sodelavka Tanja Borčič Bernard.
Jutranji pogovor s Tanjo Borčić Bernard o hrvaškem poletju, kriminalcih med turisti, počitnicah hrvaškega političnega vrha in novem jabolku spora s Srbijo
Turistična sezona na Hrvaškem je na vrhuncu. S tem pa se povečuje tudi število kaznivih dejanj nad turisti in tistih, katerih povzročitelji so turisti. “Nedavno objavljeni podatki hrvaškega notranjega ministrstva za leto 2017 in 2018 kažejo, da je največ žrtev med Nemci, Slovenci so na drugem mestu. Najpogosteje so žrtve tatvin na najbolj obiskanih mestih na določenih destinacijah, kjer je največja gneča,” povzema Tanja Borčič Bernard:
“Tudi kot storilci kaznivih dejanj na Hrvaškem smo Slovenci pri vrhu. Leta 2017 so največ kaznivih dejanj storili državljani Bosne in Hercegovine, sledili so Srbi, nato pa že Slovenci, ki so “grešili” 72-krat. Najpogosteje je šlo za tatvine in kršenje javnega reda in miru, kamor spada tudi neprijavljeno bivališče na Hrvaškem.”
Hrvaška policija opaža tudi precej kaznivih dejanj med samimi turisti, a zagotavlja, da so tujci na Hrvaškem varni. Statistika za splitsko regijo kaže, da je žrtev kaznivega dejanja en človek na štiri tisoč tujih gostov.
V teh dneh je na počitnicah tudi hrvaški politični vrh:
“Premier Plenkovič dopustuje v državni vili Costabella blizu Reke, predsednik parlamenta Jandrokovič nekje na Jadranu, ni povedal točno, kje, predsednica države Grabar-Kitarovićeva pa je letos na počitnicah v vojaškem objektu na Brionih. Tisti politiki, ki dopustujejo v državnih objektih, plačajo le za hrano in pijačo, sicer dopustujejo brezplačno,” pravi naša sodelavka.
Kar zadeva hrvaške medije in komentatorje, pa se nekateri še vedno ukvarjajo z nekoliko nenavadnim vedenjem Grabar-Kitarovićeve na proslavi dneva zmage in domovinske hvaležnosti, ki je med drugim na glas zapela skupaj z vojaško klapo, drugi pa z novim jabolkom spora s Srbijo. Razlog zanj je odločitev Hrvaške, da se bo na Expu 2020 predstavila kot država velikih izumiteljev. Mednje je uvrstila tudi Nikolo Teslo, kar pa je sprožilo uradni protest srbskega kulturnega ministrstva, ki opozarja, da je Tesla Srb in ne Hrvat.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z najbolj aktualnimi novicami se nam oglaša zagrebška sodelavka Tanja Borčič Bernard.
Jutranji pogovor s Tanjo Borčić Bernard o hrvaškem poletju, kriminalcih med turisti, počitnicah hrvaškega političnega vrha in novem jabolku spora s Srbijo
Turistična sezona na Hrvaškem je na vrhuncu. S tem pa se povečuje tudi število kaznivih dejanj nad turisti in tistih, katerih povzročitelji so turisti. “Nedavno objavljeni podatki hrvaškega notranjega ministrstva za leto 2017 in 2018 kažejo, da je največ žrtev med Nemci, Slovenci so na drugem mestu. Najpogosteje so žrtve tatvin na najbolj obiskanih mestih na določenih destinacijah, kjer je največja gneča,” povzema Tanja Borčič Bernard:
“Tudi kot storilci kaznivih dejanj na Hrvaškem smo Slovenci pri vrhu. Leta 2017 so največ kaznivih dejanj storili državljani Bosne in Hercegovine, sledili so Srbi, nato pa že Slovenci, ki so “grešili” 72-krat. Najpogosteje je šlo za tatvine in kršenje javnega reda in miru, kamor spada tudi neprijavljeno bivališče na Hrvaškem.”
Hrvaška policija opaža tudi precej kaznivih dejanj med samimi turisti, a zagotavlja, da so tujci na Hrvaškem varni. Statistika za splitsko regijo kaže, da je žrtev kaznivega dejanja en človek na štiri tisoč tujih gostov.
V teh dneh je na počitnicah tudi hrvaški politični vrh:
“Premier Plenkovič dopustuje v državni vili Costabella blizu Reke, predsednik parlamenta Jandrokovič nekje na Jadranu, ni povedal točno, kje, predsednica države Grabar-Kitarovićeva pa je letos na počitnicah v vojaškem objektu na Brionih. Tisti politiki, ki dopustujejo v državnih objektih, plačajo le za hrano in pijačo, sicer dopustujejo brezplačno,” pravi naša sodelavka.
Kar zadeva hrvaške medije in komentatorje, pa se nekateri še vedno ukvarjajo z nekoliko nenavadnim vedenjem Grabar-Kitarovićeve na proslavi dneva zmage in domovinske hvaležnosti, ki je med drugim na glas zapela skupaj z vojaško klapo, drugi pa z novim jabolkom spora s Srbijo. Razlog zanj je odločitev Hrvaške, da se bo na Expu 2020 predstavila kot država velikih izumiteljev. Mednje je uvrstila tudi Nikolo Teslo, kar pa je sprožilo uradni protest srbskega kulturnega ministrstva, ki opozarja, da je Tesla Srb in ne Hrvat.
Ljubitelji visoke kulinarike bodo končno prišli na svoj račun. Marca 2020 v Slovenijo prihaja prva izdaja mednarodno prepoznavnega Michelinovega vodnika, so danes naznanili na dnevih slovenskega turizma. Vpeljavo tega vodnika si je naša država želela več let, Michelinove zvezdice že imajo sicer nekateri kulinarični mojstri naših sosed – v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Več Tina Lamovšek.
Kakšna bo hrana prihodnosti? Živilska industrija v sodelovanju z znanostjo snuje vedno bolj kompleksna živila. Ni več dovolj, da so živila funkcionalna. Razvoj gre v smeri vključevanja novih alternativnih virov, kot so alge ali užitni insekti, tradicionalna živila, kot je kruh, dobivajo nove sestavine, z uporabo novih tehnologij se spreminja sestava in struktura živil, ki pa morajo ostati okusna, varna in kakovostna, zato je to področje v EU zelo regulirano. Znanost se v okviru Strateških razvojno inovativnih partnerstev na področju hrane vklaplja v gospodarstvo, kar spodbuja inovativnost na tem področju. Dosežki na tem področju so razstavljeni pod naslovom FUTURE FOOD na Gospodarski zbornici Slovenije do 10. januarja 2020.
Javljanje naše zamejske dopisnice Petre Kos Gnamuš.
Zaposleni morajo s potrošniki komunicirati v slovenščini. Toda – v gostinstvu, hotelirstvu, pa tudi v povsem navadnih živilskih trgovinah ali trgovinah z oblačili nekateri prodajalci potrošnikom odgovarjajo v tujem jeziku. Zaradi pomanjkanja delovne sile delodajalci nove kadre iščejo v tujini. V trgovini ta trenutek manjka okoli 900 delavcev. Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah pravi, da so trgovci nove kadre poiskali v Bosni in Hercegovine ter na Hrvaškem. Predvsem gre za dela, ki jih opravljajo v skladišču.
»Napitnina je darilo za nadstandardno storitev,« pojasnjuje dr. Andrej Raspor, profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, ki že več let raziskuje področje napitnin, in je mnenja, da zakonska zapoved obvezne napitnine kot jo imajo v Združenih državah Amerike ni najboljša. V ZDA je v povprečju v restavracijah predpisana 15-odstotna napitnina, v restavracijah višjega ranga pa se že približuje 20 odstotkom. »Tudi sami Američani se strinjajo, da je napitnina izgubila smisel, ki naj bi ga imela, če je pravzaprav obveza, ki jo morajo gostje namenjati za zaposlene, in pravijo, da je to prelaganje socialnih obveznosti na goste,« še razloži. Dr. Raspor delodajalcem sicer svetuje, da v svojem kolektivu uredijo pošteno delitev napitnin, saj raziskave kažejo, da so v kolektivih, kjer delijo napitnine, zaposleni bolj zadovoljni in tudi bolj motivirani. Nedeljsko jutro na Prvem o napitninah!
V gastronomskih trendih se zadnja leta pojavlja poklic vodnega sommelierja. Restavracije višjega cenovnega razreda, poleg vinske, že ponujajo tudi vodne karte, opaža Jaka Blažon, ustanovitelj mednarodne spletne skupnosti za ljubitelje kulinarike Noir Food. Na svetu je zaenkrat le nekje od 100 do 200 certificiranih vodnih sommelierjev. V to peščico sodi tudi mladi Prekmurec Niko Huber, ki si želi ustanoviti šolo za ta poklic. Najdražja voda, ki jo je pil, je Svalbardi. Stane 85 eur na steklenico, dobijo pa jo s topljenjem odlomljenih koščkov ledenika.
Dan pred 30. obletnico padca berlinskega zidu smo se na Prvem skozi različne prispevke sprehodili skozi to usodno zgodovinsko dejanje. Na trenutke, ko je kot mlad novinar o dogajanju v Berlinu poročal, se je spomnil analitik in komentator mednarodnega političnega dogajanja, nekdanji dopisnik iz ZDA Matej Šurc. V Nemčiji je bil v času velikih sprememb tudi prof. dr. Dušan Nećak, ki je opozoril, da so nekateri zidovi ostali in da jih bo še dolgo težko podreti.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Med reklamnimi panoji, ki vas dnevno nagovarjajo na vsakem koraku, se vsako leto najdejo tudi plakati, ki opozarjajo na aktualno družbeno problematiko. V zgodovinskem atriju Mestne hiše Ljubljana si boste lahko ogledali razstavo družbeno-odgovornih plakatov, nastalih za natečaj Plaktivat. Razstavo pripravlja TAM-TAM Inštitut.
Nikoli prav uspešne naveze vladni peterček–Levica je zdaj tudi uradno konec. Sodelovanje, ki se je že začelo težavno, se ni nikoli prav zares dvignilo s tal. Komentar Tomaža Celestine.
Ministrstvo za delo načrtuje tudi informacijske točke po tujini. Skušali jih bodo vzpostaviti v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji. Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič pravi, da si želijo, da bi kadri, ki prihajajo v Slovenijo že poznali svoje pravice, tako na področju delovne zakonodaje kot na področju varovanja zdravja.
O slovenski ženski jamarski ekipi, ki se spusti tudi v 1000 metrov globoke jame v kaninskem pogorju.
Slovenske železnice so za zdaj še družba, ki je v celoti v državni lasti, vendar tri leta že poteka saga o iskanju strateškega partnerja oziroma prodaji tovornega dela železnic, najdonosnejšega dela železnic.
Ukrep Banke Slovenije za kreditiranje gospodinjstev je usmerjen v znižanje potrošniških kreditov velikih zneskov in dolgo ročnostjo, so danes pojasnili na centralni banki. Namen našega priporočila bankam, ki je veljal od novembra 2016, torej zadnja tri leta, in sedaj ukrepanja je "preprečiti pretirano kreditno aktivnost v segmentu potrošniških posojil. Pričakujemo, da se bo rast nekoliko umirila in da bo skladna z ostalimi gospodarskimi parametri", je pojasnil in dodal, da njihova politika "ni kurativna, temveč preventivna".
Uspešen pregon gospodarskega kriminala – od odkrivanja do obtožbe in na koncu razsodbe – je tisto, po čemer se meri uspeh pravosodja. Med gospodarskimi kaznivimi dejanju je največ poslovnih goljufij, v porastu so kazniva dejanja zlorabe notranjih informacij in zlorabe položaja. Tudi na gospodarskem področju je vse več čezmejne kriminalitete. Praktično ni kaznivega dejanja s tujim elementom, pa naj gre za davčne zatajitve, zlorabe, tudi korupcijo.
Kaj se na ministrstvu za kulturo dogaja s številnimi pripombami, ki so jih dobili ob zaključku javne razprave o noveli zakona o medijih? Že več kot dva meseca jih pregledujejo, razvrščajo, tehtajo in analizirajo. O nastajanju nove različice medijske novele se Tatjana Pirc pogovarja z državno sekretarko na ministrstvu za kulturo dr. Tanjo Kerševan Smokvina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pri nas raste deset vrst hrastov. Trije so najpogostejši, in sicer cer, dob in graden. Hrast kot rastlina je v splošnem znan predvsem po lubju, njegovi plodovi – želodi s kapico – pa so užitni. Kot je povedal Dario Cortese, poznavalec divje hrane, imajo le eno slabšo lastnost: trpek oziroma grenko kisel okus. Če bi radi vendarle po vzoru naših prednikov želod uporabili tudi v kuhinji, se moramo najprej znebiti tega.
Ljudje smo odstranili smrt, umirajočega in žalujočega človeka iz družbe v zahodnem svetu. Zato ne preseneča ugotovitev, da v razvitih družbah narašča javna podpora evtanaziji, in da v peščici držav, ki legalno dopuščajo zdravniški poseg za končanje življenja število evtanazij narašča. Šege in navade ob dnevu spomina na mrtve ter sicer ob smrti v oddaji predstavlja etnologinja Katja Hrobat Virloget, o pasteh evtanazije pa razmišlja upokojeni zdravnik dr. Matjaž Zwitter.
Žafran iz dežele Abruci velja za najboljšega in najdražjega na svetu – da je res »drag kot žafran«, pa dokazuje njegova cena: 20 tisoč evrov za kilogram. Vas Civitaretenga, ki jo je obiskal naš rimski dopisnik, leži na robu 800 metrov visoke planote pod vršaci Gran Sassa. Žafran s polj v okolici italijanskega mesta L'Aquila pobirajo med oktobrom in novembrom.
Neveljaven email naslov