Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z najbolj aktualnimi novicami se nam oglaša zagrebška sodelavka Tanja Borčič Bernard.
Jutranji pogovor s Tanjo Borčić Bernard o hrvaškem poletju, kriminalcih med turisti, počitnicah hrvaškega političnega vrha in novem jabolku spora s Srbijo
Turistična sezona na Hrvaškem je na vrhuncu. S tem pa se povečuje tudi število kaznivih dejanj nad turisti in tistih, katerih povzročitelji so turisti. “Nedavno objavljeni podatki hrvaškega notranjega ministrstva za leto 2017 in 2018 kažejo, da je največ žrtev med Nemci, Slovenci so na drugem mestu. Najpogosteje so žrtve tatvin na najbolj obiskanih mestih na določenih destinacijah, kjer je največja gneča,” povzema Tanja Borčič Bernard:
“Tudi kot storilci kaznivih dejanj na Hrvaškem smo Slovenci pri vrhu. Leta 2017 so največ kaznivih dejanj storili državljani Bosne in Hercegovine, sledili so Srbi, nato pa že Slovenci, ki so “grešili” 72-krat. Najpogosteje je šlo za tatvine in kršenje javnega reda in miru, kamor spada tudi neprijavljeno bivališče na Hrvaškem.”
Hrvaška policija opaža tudi precej kaznivih dejanj med samimi turisti, a zagotavlja, da so tujci na Hrvaškem varni. Statistika za splitsko regijo kaže, da je žrtev kaznivega dejanja en človek na štiri tisoč tujih gostov.
V teh dneh je na počitnicah tudi hrvaški politični vrh:
“Premier Plenkovič dopustuje v državni vili Costabella blizu Reke, predsednik parlamenta Jandrokovič nekje na Jadranu, ni povedal točno, kje, predsednica države Grabar-Kitarovićeva pa je letos na počitnicah v vojaškem objektu na Brionih. Tisti politiki, ki dopustujejo v državnih objektih, plačajo le za hrano in pijačo, sicer dopustujejo brezplačno,” pravi naša sodelavka.
Kar zadeva hrvaške medije in komentatorje, pa se nekateri še vedno ukvarjajo z nekoliko nenavadnim vedenjem Grabar-Kitarovićeve na proslavi dneva zmage in domovinske hvaležnosti, ki je med drugim na glas zapela skupaj z vojaško klapo, drugi pa z novim jabolkom spora s Srbijo. Razlog zanj je odločitev Hrvaške, da se bo na Expu 2020 predstavila kot država velikih izumiteljev. Mednje je uvrstila tudi Nikolo Teslo, kar pa je sprožilo uradni protest srbskega kulturnega ministrstva, ki opozarja, da je Tesla Srb in ne Hrvat.
4383 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z najbolj aktualnimi novicami se nam oglaša zagrebška sodelavka Tanja Borčič Bernard.
Jutranji pogovor s Tanjo Borčić Bernard o hrvaškem poletju, kriminalcih med turisti, počitnicah hrvaškega političnega vrha in novem jabolku spora s Srbijo
Turistična sezona na Hrvaškem je na vrhuncu. S tem pa se povečuje tudi število kaznivih dejanj nad turisti in tistih, katerih povzročitelji so turisti. “Nedavno objavljeni podatki hrvaškega notranjega ministrstva za leto 2017 in 2018 kažejo, da je največ žrtev med Nemci, Slovenci so na drugem mestu. Najpogosteje so žrtve tatvin na najbolj obiskanih mestih na določenih destinacijah, kjer je največja gneča,” povzema Tanja Borčič Bernard:
“Tudi kot storilci kaznivih dejanj na Hrvaškem smo Slovenci pri vrhu. Leta 2017 so največ kaznivih dejanj storili državljani Bosne in Hercegovine, sledili so Srbi, nato pa že Slovenci, ki so “grešili” 72-krat. Najpogosteje je šlo za tatvine in kršenje javnega reda in miru, kamor spada tudi neprijavljeno bivališče na Hrvaškem.”
Hrvaška policija opaža tudi precej kaznivih dejanj med samimi turisti, a zagotavlja, da so tujci na Hrvaškem varni. Statistika za splitsko regijo kaže, da je žrtev kaznivega dejanja en človek na štiri tisoč tujih gostov.
V teh dneh je na počitnicah tudi hrvaški politični vrh:
“Premier Plenkovič dopustuje v državni vili Costabella blizu Reke, predsednik parlamenta Jandrokovič nekje na Jadranu, ni povedal točno, kje, predsednica države Grabar-Kitarovićeva pa je letos na počitnicah v vojaškem objektu na Brionih. Tisti politiki, ki dopustujejo v državnih objektih, plačajo le za hrano in pijačo, sicer dopustujejo brezplačno,” pravi naša sodelavka.
Kar zadeva hrvaške medije in komentatorje, pa se nekateri še vedno ukvarjajo z nekoliko nenavadnim vedenjem Grabar-Kitarovićeve na proslavi dneva zmage in domovinske hvaležnosti, ki je med drugim na glas zapela skupaj z vojaško klapo, drugi pa z novim jabolkom spora s Srbijo. Razlog zanj je odločitev Hrvaške, da se bo na Expu 2020 predstavila kot država velikih izumiteljev. Mednje je uvrstila tudi Nikolo Teslo, kar pa je sprožilo uradni protest srbskega kulturnega ministrstva, ki opozarja, da je Tesla Srb in ne Hrvat.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Iz filmskega žarišča se oglaša Nina Zagoričnik, ki pravi, da se vse odvija ob obali: “V Cannesu je trenutno nastanjenih več kot 150.000 ljudi, tu so vsi, ki jim film kaj pomeni. Po bližnjem bulevarju so se nekoč sprehjale največje filmske zvezde, ki pa so danes strogo zastražene. Nas preglejujejo pred vsako kinodvorano, do golega, če se pošalim!”
Pred Finalom 63. tekmovanja za pesem Evrovizije v Lizboni smo spraševali, kakšen nastop pripravlja Lea Sirk in zakaj je tako priljubljena med novinarji? Iz Lizbone se oglaša Maruša Kerec.
V Ljubljani od četrtka do sobote poteka konferenca mednarodne mreže Amateo, ki vključuje organizacije, ki v 13 evropskih državah, tudi v Sloveniji, bdijo nad ljubiteljsko kulturno-umetniško dejavnostjo. Vrhunec je konferenca slej ko prej doživela sinoči, ko so v Prešernovem gledališču Kranj podelili prvo mednarodno nagrado združenja Amateo za ljubiteljske kulturne projekte z največjim družbenim vplivom. Nekaj ur pred svečano podelitvijo se je o širšem družbenem pomenu ljubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti pa tudi o nagradi Goran Dekleva pogovarjal s predsednico mreže Amateo, Susan Fazakerley. foto: prizor iz nagarjenega projekta EdVanHoornFuckTheSystem (Amateo.org)
V angleščini any pomeni karkoli. Anyoni so drugačni od drugih delcev, ki smo jih doslej poznali v naravi in so spadali ali v skupino bozonov ali fermionov. Lastnosti teh dveh družin delcev, v eni so denimo fotoni, delci svetlobe, v drugi pa elektroni, so dobro znane. Že pred desetletji so se znanstveniki začeli spraševati, ali morda ne obstaja še kakšna tretja skupina delcev. Obstoj anyonov je pred štirimi desetletji napovedal Nobelov nagrajenec Frank Wilczek. Ker jih v naravi ni, je Wilczek domneval, da bi jih lahko našli v dvodimenzionalnih oziroma plastovitih snoveh. Njihovo iskanje ni bilo enostavno. Problem je vrsto let zaposloval znanstvenike z vsega sveta, raziskovalci Nejc Janša, Andrej Zorko, Matjaž Gomilšek in Matej Pregelj z Odseka za fiziko trdne snovi Inštituta Jožef Stefan pa so se ga lotili pred komaj letom dni. Kot pravi vodja raziskovalne skupine dr. Martin Klanjšek jim je tako hitro uspelo, ker so se raziskovanja lotili na drugačen način. Z njim se je pogovarjala Nina Slaček.
Danes poteka mednarodna konferenca o temi Dostopnost odstrani vse ovire. Organizira jo Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v sodelovanju s svetovno in evropsko zvezo naglušnih. Vse organizacije si prizadevajo za boljše razumevanje problematike izgube sluha ter za ustvarjanje okolja, v katerem lahko naglušni in oglušeli v odrasli dobi živijo brez ovir in imajo možnost sodelovanja in vključevanja na vseh ravneh družbe. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu približno 466 milijonov ljudi, ki so izgubili sluh, to pomeni 6,1% svetovnega prebivalstva. V Evropi je izgubilo sluh približno 52 milijonov ljudi. V razvitih državah, v katerih je življenjska doba prebivalcev daljša, se z izgubo sooča več kot tretjina oseb starejših od 65 let. V Sloveniji imamo 70.000 oseb z okvaro sluha, ki nosijo slušni aparat. Vsako leto pa približno 1.100 oseb prvič prejme slušni aparat, 450 oseb pa pri nas živi s polževim vsadkom. Petra Medved je pred mikrofon povabila predsednika odbora naglušnih in podpredsednika Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Borisa Horvata. V pogovoru je povedal, s kakšnimi težavami se naglušne osebe srečujejo v vsakdanjem življenju in kaj pričakujejo od današnje mednarodne konference Dostopnost odstrani vse ovire.
43 skladb, 20 glasbenih žanrov, 13 različnih jezikov in skupno 128 minut glasbe. Slovenijo bo nocoj na Portugalskem zastopala Lea Sirk. Foto: David Lotrič/MMC RTV Slovenija
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
7. julija poteče 60-dnevni rok za zbiranje podpisov podpore za predlog zakona prepovedi objavljanja javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. Pobudo je vložila stranka ReSET – rešimo Slovenijo elito in tajkunov, saj da te raziskave vplivajo na odločitev volivcev na volitvah. V kolikšni meri sploh? Natančnih empiričnih raziskav ni, a vpliv do določene mere je. Analitik iz podjeta Valicon Andraž Zorko razume to tako: vsaka informacija, ki jo ljudje uporabimo pri razmišljanju in odločanju, vpliva na naše vedenje. Tovrstne ankete tako predstavljajo le enega od več možnih virov informacij, ki ga na takšen in drugačen način (lahko) upoštevamo.
Na današnji dan pred 78 leti se je končala druga svetovna vojna; začelo se je novo poglavje v zgodovini. Kako je štiri leta vojne previharil naš Radio in kako je 9. maja 1945 pomagal naznaniti, da je naposled nastopila svoboda, je v pogovoru s Pavletom Jakopičem, nestorjem slovenskih radijskih novinarjev in varuhom radijskega institucionalnega spomina, preverjal Goran Dekleva.
Severno od Jesenic se v grebenu Karavank dviguje Golica, travnat vrh z višino 1836 metrov. Golica, ki jo na jugu prekrivajo travnata pobočja, se morda ne zdi nič posebnega, dokler ne pride mesec maj. Takrat se zgodi čarovnija in travnate površine postanejo rastišča narcis. Ponekod rastejo tako na gosto, da se od daleč zdi kot da je travnike znova pobelil sneg. Ključavnice, kot jim rečejo domačini, so poleg železarstva tudi najbolj prepoznaven zaščitni znak občine Jesenice, ki jih je v zadnjih letih s subvencijami kmetom sklenila ohraniti v kar največjem obsegu.
8. maj je evropski dan možganske kapi, ki je še vedno tretji vzrok umrljivosti in prvi vzrok invalidnosti pri odraslih. Zaradi staranja prebivalstva naj bi se se po nekaterih ocenah v naslednjih dveh desetletjih število obolelih povečalo za 34 odstotkov. V Sloveniji vsako leto na novo utrpi možgansko kap okoli 4000 oseb, tretjina v aktivni dobi.
Nedeljsko jutro je Prvi preživel na terenu v ljubljanskem Tivoliju, od koder smo prenašali ptičje petje. Z nami sta bila ornitologa Dare Fekonja in Tilen Basle.
O razvoju Rdečega križa na Slovenskem s predsednikom Rdečega križa Slovenije dr. Dušanom Kebrom
Obdarovanje ob različnih priložnostih nas spremlja celo življenje. Obdarujemo se ob osebnih in koledarskih praznikih ter posebnih dosežkih posameznikov. Darila, ki jih prejmemo ali poklanjamo, imajo različno sporočilno vrednost. Toda kaj takrat, ko nam darilo ni všeč, ko je zgrešeno? O kulturi obdarovanja na Slovenskem v preteklosti in danes, raziskujejo študentke Fakultete za turizem Brežice Univerze v Mariboru, Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani v sodelovanju s Posavskim muzejem Brežice. Danes je bilo veliko slišati o ponesrečenih darilih, prisluhnila jim je tudi novinarka Suzana Vahtarić.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Švedska akademija je s sporočilom, da letos ne bodo podelili Nobelove nagrade za književnost, razburila literarno srenjo. O vzrokih za to odločitev in posledicah v pogovoru z Goranom Deklevo.
Vse več časa preživimo s pametno napravo v roki in očmi na zaslonu, našo pozornost grabijo opomniki, ki sporočajo, da se na naših aplikacijah dogaja nekaj pomembnega, česar absolutno ne smemo zamuditi. Kljub temu, da smo v digitalnem svetu lahko ves čas povezani drug z drugim, saj komuniciramo in si izmenjujemo informacije kjerkoli in kadarkoli, se zdi, da izgubljamo stik - vse manj je namreč druženja v živo in dejavnosti, ki bi vključevale tudi druge čute, na primer dotik. Ena takšnih dejavnosti je ples. Koliko je v sodobnem digitalnem svetu še prostora za ples, telesno dejavnost, ki zahteva celo telo in vse čute? O tem, kakšen pomen imata ples in dotik, sodobna plesalca in koreografa Snježana Premuš in Dejan Srhoj, plesna pedagoginja Mateja Juvan in etnolog dr. Bojan Knific.
Neveljaven email naslov