Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strehe javnih stavb so zaradi velike površine zelo primerne za ozelenitev. Zelene strehe nižajo temperaturo, zadržujejo padavine, čistijo zrak in pozitivno vplivajo na zdravje prebivalcev. Eno streho javne stavbe bo v prihodnjem letu ozelenila skupina prostoRož. Lokacijo iščejo s pozivom, na katerega se občine lahko prijavijo do 5. septembra. Več o projektu Zelene strehe v pogovoru z Alenko Korenjak in Zalo Velkavrh s prostoRoža. Prispevek je pripravila Martina Černe.
O projektu Zelene strehe, ki ga izvaja prostoRož
Ekstremna vročina in deževje preteklega meseca kažeta, da se moramo tudi v Sloveniji bolje pripraviti na negativne posledice, ki jih prinaša globalno segrevanje. Učinkovit ukrep so zelene površine v mestih, toda v gosto pozidanih območjih za nove parke pogosto ni prostora. Strehe javnih stavb pa so zaradi velike površine zelo primerne za ozelenitev. Zelene strehe nižajo temperaturo, zadržujejo padavine, čistijo zrak in pozitivno vplivajo na zdravje prebivalcev. V tujini so zelene strehe že standard, zato bi bilo dobro, če bi njihove dobre prakse ozelenitev lahko prenesli tudi v naše občine. Tako bo eno streho javne stavbe v prihodnjem letu ozelenila skupina prostoRož. Občine se lahko do 5. septembra prijavijo na prostoRožev poziv. V izbrani občini bo prostoRož najprej opravil analizo ravnih streh in izbral najprimernejšo za ozelenitev.
“Želimo poiskati streho, ki bo po ozelenitvi dostopna javnosti. Poleg tega, da ima zelena streha pozitiven vpliv na stavbo in okolje, ugoden psihološki učinek na uporabnike stavbe in druge, ki gledajo nanjo, lahko postane tudi nova zelena javna površina.”
Projekt poleg analize in ureditve obsega še izobraževanje o koristih zelenih streh. Sofinancirata ga Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor.
Več o projektu Zelene strehe v pogovoru z Alenko Korenjak in Zalo Velkavrh iz prostoRoža.
4482 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Strehe javnih stavb so zaradi velike površine zelo primerne za ozelenitev. Zelene strehe nižajo temperaturo, zadržujejo padavine, čistijo zrak in pozitivno vplivajo na zdravje prebivalcev. Eno streho javne stavbe bo v prihodnjem letu ozelenila skupina prostoRož. Lokacijo iščejo s pozivom, na katerega se občine lahko prijavijo do 5. septembra. Več o projektu Zelene strehe v pogovoru z Alenko Korenjak in Zalo Velkavrh s prostoRoža. Prispevek je pripravila Martina Černe.
O projektu Zelene strehe, ki ga izvaja prostoRož
Ekstremna vročina in deževje preteklega meseca kažeta, da se moramo tudi v Sloveniji bolje pripraviti na negativne posledice, ki jih prinaša globalno segrevanje. Učinkovit ukrep so zelene površine v mestih, toda v gosto pozidanih območjih za nove parke pogosto ni prostora. Strehe javnih stavb pa so zaradi velike površine zelo primerne za ozelenitev. Zelene strehe nižajo temperaturo, zadržujejo padavine, čistijo zrak in pozitivno vplivajo na zdravje prebivalcev. V tujini so zelene strehe že standard, zato bi bilo dobro, če bi njihove dobre prakse ozelenitev lahko prenesli tudi v naše občine. Tako bo eno streho javne stavbe v prihodnjem letu ozelenila skupina prostoRož. Občine se lahko do 5. septembra prijavijo na prostoRožev poziv. V izbrani občini bo prostoRož najprej opravil analizo ravnih streh in izbral najprimernejšo za ozelenitev.
“Želimo poiskati streho, ki bo po ozelenitvi dostopna javnosti. Poleg tega, da ima zelena streha pozitiven vpliv na stavbo in okolje, ugoden psihološki učinek na uporabnike stavbe in druge, ki gledajo nanjo, lahko postane tudi nova zelena javna površina.”
Projekt poleg analize in ureditve obsega še izobraževanje o koristih zelenih streh. Sofinancirata ga Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor.
Več o projektu Zelene strehe v pogovoru z Alenko Korenjak in Zalo Velkavrh iz prostoRoža.
Gotovo se še spomnite majskega pripetljaja, ko je papeža Frančiška v Vatikanu obiskal ameriški predsednik Donald Trump. In vprašanja prvi dami Melaniji, če svojega soproga hrani s pico… pardon, s potico. Manjkajoči zlog v pogovoru med vodjem rimsko katoliške cerkve in najbolj znano Slovenko je našel naš rimski dopisnik, potica (in ne pica) pa je s poročili z visokega političnega srečanja obšla svet. Dobrega pol leta pozneje sodi naša dobrota med najbolj zaželene sladice v Vatikanu. Janko Petrovec je bil zraven, ko so tamkajšnjim pomembnežem spekli osem božičnih orehovih – tudi za papeža.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
V nedeljski obsežni in zahtevni akciji reševanja 51-ih smučarjev, ki so zaradi okvare obsedeli na dvosedežnici Zvoh na Krvavcu, je sodelovalo 40 reševalcev. Nihče od smučarjev ni bil poškodovan. Žičničarjem so se pridružili tudi kranjski poklicni gasilci, gorski reševalci in osem jamarskih reševalcev, ki so smučarje s sedežev reševali z vrvno tehniko. Med jamarskimi reševalci je bil tudi Walter Zakrajšek, vodja jamarske reševalne službe Slovenije. Aljani Jocif je povedal, da so jamarski reševalci prezeble smučarje reševali na višini od šest do osem metrov.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Pestrost življenja je ena izmed najbolj dragocenih značilnosti našega planeta. Kaže se v številčnosti živalskih in rastlinskih vrst, genetski raznolikosti in pestrosti ekosistemov. Med državami z visoko biotsko pestrostjo je tudi Slovenija. Vendar – do kdaj še? Izjemne naravne danosti naše države, njihov pomen, pa tudi nevarnosti, ki jim pretijo, osvetljuje projekt »Life Naturaviva, biodiverziteta - umetnost življenja!«. Podrobneje pa Iztok Konc. Foto: Podpeško jezero (Sl-Ziga – Lastno delo, CC BY-SA 3.0, WikimediaCommons
Slovenska potica bo kmalu zaščitena kot zajamčena tradicionalna posebnost
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Slovenski raziskovalci z Inštituta Jožefa Stefana sodelujejo z Evropsko vesoljsko agencijo pri raziskovanju vesolja
Ministrstvo za zdravje je prejšnji teden predstavilo predlog Resolucije nacionalnega programa duševnega zdravja od 2018 do 2028. Njegov namen je krepiti in ohranjati dobro duševno zdravje vseh, preprečevati duševne motnje od najbolj zgodnjega obdobja do pozne starosti, zmanjšati stigmo in diskriminacijo oseb z duševnimi motnjami, vzpostaviti podporno okolje za duševno zdravje in približati službe in storitve za duševno zdravje uporabnikom. Kakšno mesto je v resoluciji dobila psihoterapija, je pojasnil Tomaž Flajs, predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo.
Današnje jutro je razkrilo vse razsežnosti silovitega vetra, ki je od včerajšnjega popoldneva pustošil po večjem delu države. Približno 26 tisoč gospodinjstev še vedno brez električne energije, zaprte šole, poškodovana ostrešja hiš in neprevozne ceste so posledica divjanja narave. Veter se je polegel, za zdaj pa največ skrbi povzročajo reke, ki hitro naraščajo. Pregled posledic vetra in obsežnih padavin iz vseh koncev Slovenijie - z dopisniki in voditeljem informativne oddaje Danes do 13h Rokom Valenčičem.
Zaradi naraščajočega povpraševanja po konjskem mesu je tudi vse več reje konj za meso. Pri tem se rejskim organizacijam podirajo pravila rejskih programov. Ohlapnost predpisov omogoča zakole pod hruško in izogibanje nadzoru veterinarske in finančne inšpekcije. Potrošniki, ki konjsko meso kupujejo na sivem trgu, zaupajo svojim dobaviteljem, a zavedati se morajo, da z vidika varnosti pri tem ni nobene garancije. Je pa na sivem trgu nakup bistveno cenejši, kar ruši regularni trg in jezi tiste rejce, ki si prizadevajo za razvoj konjereje v smislu čistopasemske reje.
Beograd je že skoraj 2 meseca novoletno okrašen in razsvetljen, stroški mestne novoletne dekoracije so v zadnjih letih s štirih skočili na skoraj 100 milijonov dinarjev. Opozicija mestno oblast obtožuje korupcije, oboji se pripravljajo na lokalne volitve. Srbija je prav danes odprla dve novi poglavji v pogajanjih z EU. Optimisti napovedujejo vstop Srbije v evropsko povezavo leta 2025, pesimisti pa, da se bodo pogajanja o vstopu s takim tempom končala šele leta 2050. Ne samo Ljubljana-Dunaj-Praga, tudi v Beogradu je mojster Jože Plečnik pustil svoje ustvarjalne sledi.
Slovenija ima eno boljših zakonodaj na svetu, toda...
V mestecu Cremona v severni Italiji te dni preizkušajo prototip robotskega poštnega kurirja, ki naj bi postopoma izpodrinil dostavljavce paketov. Gre za tehnološki preboj milanskega podjetja e-Novia, prilagojen zavitim ulicam in neravnim površinam italijanskih mest. Če se eni bojijo, da bomo tako izgubili poklic poštarja, pa drugi poudarjajo, da lahko z novo tehnologijo znatno zmanjšamo onesnaženost. Robotu je na poskusni dan v službi sledil tudi Janko Petrovec. flickr/Iain Croll
Neveljaven email naslov