Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Strehe javnih stavb so zaradi velike površine zelo primerne za ozelenitev. Zelene strehe nižajo temperaturo, zadržujejo padavine, čistijo zrak in pozitivno vplivajo na zdravje prebivalcev. Eno streho javne stavbe bo v prihodnjem letu ozelenila skupina prostoRož. Lokacijo iščejo s pozivom, na katerega se občine lahko prijavijo do 5. septembra. Več o projektu Zelene strehe v pogovoru z Alenko Korenjak in Zalo Velkavrh s prostoRoža. Prispevek je pripravila Martina Černe.
O projektu Zelene strehe, ki ga izvaja prostoRož
Ekstremna vročina in deževje preteklega meseca kažeta, da se moramo tudi v Sloveniji bolje pripraviti na negativne posledice, ki jih prinaša globalno segrevanje. Učinkovit ukrep so zelene površine v mestih, toda v gosto pozidanih območjih za nove parke pogosto ni prostora. Strehe javnih stavb pa so zaradi velike površine zelo primerne za ozelenitev. Zelene strehe nižajo temperaturo, zadržujejo padavine, čistijo zrak in pozitivno vplivajo na zdravje prebivalcev. V tujini so zelene strehe že standard, zato bi bilo dobro, če bi njihove dobre prakse ozelenitev lahko prenesli tudi v naše občine. Tako bo eno streho javne stavbe v prihodnjem letu ozelenila skupina prostoRož. Občine se lahko do 5. septembra prijavijo na prostoRožev poziv. V izbrani občini bo prostoRož najprej opravil analizo ravnih streh in izbral najprimernejšo za ozelenitev.
“Želimo poiskati streho, ki bo po ozelenitvi dostopna javnosti. Poleg tega, da ima zelena streha pozitiven vpliv na stavbo in okolje, ugoden psihološki učinek na uporabnike stavbe in druge, ki gledajo nanjo, lahko postane tudi nova zelena javna površina.”
Projekt poleg analize in ureditve obsega še izobraževanje o koristih zelenih streh. Sofinancirata ga Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor.
Več o projektu Zelene strehe v pogovoru z Alenko Korenjak in Zalo Velkavrh iz prostoRoža.
4380 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Strehe javnih stavb so zaradi velike površine zelo primerne za ozelenitev. Zelene strehe nižajo temperaturo, zadržujejo padavine, čistijo zrak in pozitivno vplivajo na zdravje prebivalcev. Eno streho javne stavbe bo v prihodnjem letu ozelenila skupina prostoRož. Lokacijo iščejo s pozivom, na katerega se občine lahko prijavijo do 5. septembra. Več o projektu Zelene strehe v pogovoru z Alenko Korenjak in Zalo Velkavrh s prostoRoža. Prispevek je pripravila Martina Černe.
O projektu Zelene strehe, ki ga izvaja prostoRož
Ekstremna vročina in deževje preteklega meseca kažeta, da se moramo tudi v Sloveniji bolje pripraviti na negativne posledice, ki jih prinaša globalno segrevanje. Učinkovit ukrep so zelene površine v mestih, toda v gosto pozidanih območjih za nove parke pogosto ni prostora. Strehe javnih stavb pa so zaradi velike površine zelo primerne za ozelenitev. Zelene strehe nižajo temperaturo, zadržujejo padavine, čistijo zrak in pozitivno vplivajo na zdravje prebivalcev. V tujini so zelene strehe že standard, zato bi bilo dobro, če bi njihove dobre prakse ozelenitev lahko prenesli tudi v naše občine. Tako bo eno streho javne stavbe v prihodnjem letu ozelenila skupina prostoRož. Občine se lahko do 5. septembra prijavijo na prostoRožev poziv. V izbrani občini bo prostoRož najprej opravil analizo ravnih streh in izbral najprimernejšo za ozelenitev.
“Želimo poiskati streho, ki bo po ozelenitvi dostopna javnosti. Poleg tega, da ima zelena streha pozitiven vpliv na stavbo in okolje, ugoden psihološki učinek na uporabnike stavbe in druge, ki gledajo nanjo, lahko postane tudi nova zelena javna površina.”
Projekt poleg analize in ureditve obsega še izobraževanje o koristih zelenih streh. Sofinancirata ga Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor.
Več o projektu Zelene strehe v pogovoru z Alenko Korenjak in Zalo Velkavrh iz prostoRoža.
Mura je sinoči pri Dolnji Bistrici v občini Črenšovci prebila varovalni nasip, zato so pristojni izvedli evakuacijo 500 okoliških prebivalcev. Kakšne so tam trenutne razmere, spremlja dopisnica Lidija Kosi, ki se nam je oglasila po telefonu.
Med najhuje prizadetimi območji je zgornja Savinjska. Iz smeri Solčave so vzpostavili zasilno pot do Luč. Izboljšujejo se tudi telekomunikacijske povezave, tako da smo uspeli pridobiti nekaj podatkov o tamkajšnjih razmerah. Nina Brus se je pogovarjala z županom Luč Klavdijem Strmčnikom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da Slovenija v nesreči lahko računa na pomoč Evropske unije. O tem, na kakšen način naša država lahko računa na evropska sredstva, se je s predstavniki vlade pogovarjal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
»Solčava je še vedno odrezana od sveta, lokalni prebivalci in kmetje se neutrudno trudijo očistiti lokalne ceste, jim pa že tudi počasi primanjkuje goriva. S pomočjo občine in civilne zaščite smo v konvoju približno 30 vozil Solčavo lahko tudi zapustili.«, je med drugim povedal poslušalec Borut Civilkovič.
Vlada, ki se je sestala danes zaradi izrednih razmer, ki so jih povzročile poplave, se strinja s pobudo Trgovinske zbornice, da bi bile jutri trgovine z živili in tehničnim blagom odprte. Omenjena zbornica je sicer na vlado že včeraj naslovila več pobud. Katere so, pa je Jernejki Drolec pojasnila Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice.
"Slovenija se sooča z najhujšo naravno ujmo v novejši zgodovini," je po seji Sveta za nacionalno varnost v razširjeni sestavi povedal premier Robert Golob. Poudaril je delovanje sistema za civilno zaščito in vse, ki želijo pomagati, usmeril nanj. Poudarke s seje Sveta za nacionalno varnost je povzela Jolanda Lebar.
Slovenijo so prizadele katastrofalne poplave, nevarnost poplav se še nadaljuje. K sreči se padavinska nevarnost umirja. Zjutraj smo na prvem programu že gostili poveljnika Civilne zaščite, Srečka Šestana, zdaj pa prisluhnimo še pogovor , ki ga je Jernejka Drolec pripravila z meteorologom, Brankom Gregorčičem in glavnim strokovnjakom za vodnatost iz ARSA, Janezom Polajnerjem o napovedi vremena in vodnatosti ter v nadaljevanju z Nežo Kodre predstavnico Direkcije za vode o pomenu urejanja vodotokov.
Z današnjo aktivacijo državnega načrta za poplave je aktiviran tudi Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji, bolničarji, nastanitvenimi enotami in stacionarijem.
»Razmere so še bolj kritične kot včeraj, reka Meža še vedno narašča«, je Metki Pirc povedal prevaljski župan, Matija Tasič.
»Nižji deli objektov so pod vodo, gasilci črpajo vodo iz kleti, čeprav se stanje nekoliko umirja, Sava še vedno grozi«, je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite občine Brežice, Darko Ferlan.
Vodja korporativnega komuniciranja na letališču Ljubljana Monika Jelačič o stanju v letaslkem prometu v Sloveniji.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan o trenutnem stanju v naši državi.
O stanju na Gorenjskem poroča dopisnica Aljana Jocif.
Župan Bohinja Joža Sodja o razmerah v Bohinju.
Poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Miha Vencelj poroča o dogajanju na Tolminskem.
Poročata dopisnika s celjskega in koroškega, Matija Mastnak in Metka Pirc.
V Slovenj Gradcu so morali evakuirati nekaj prebivalcev iz najbolj ogroženih hiš. Grozijo tudi zemeljski plazovi. Poroča Gregor Borovnik, poveljnik PGD Slovenj Gradec.
O stanju na slovenskih železniških progah poroča direktor infrastrukture pri Slovenskih železnicah Matjaž Krajnc.
Neveljaven email naslov