Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
20. avgusta leta 1980 se je italijanski – sam bi si rekel južnotirolski – alpinist Reinhold Messner kot prvi samostojno povzpel na Mount Everest brez dodatnega kisika. Podoben podvig mu je uspel že dobri dve leti pred tem, 8. maja 1978, ko je na streho sveta stopil skupaj s Petrom Habelerjem, prav tako brez dodatnega kisika, čeprav so vsi zdravniki govorili, da to ni mogoče. Od obletnici Messnerjevega solo podviga vam v Torkovem kvizu v poslušanje ponujamo nekaj odlomkov iz intervjuja s tem legendarnim alpinistom, posnetega leta 2012.
Iz pogovora z alpinistično legendo Reinholdom Messnerjem
Dvajsetega avgusta leta 1980 se je italijanski – sam bi si rekel južnotirolski – alpinist Reinhold Messner prvi samostojno povzpel na Mont Everest brez dodatnega kisika. Podoben podvig mu je uspel že dobri dve leti pred tem, 8. maja 1978, ko je na streho sveta stopil skupaj s Petrom Habelerjem, prav tako brez dodatnega kisika, čeprav so vsi zdravniki govorili, da to ni mogoče. Od obletnici Messnerjevega solističnega podviga vam v Torkovem kvizu v poslušanje ponujamo nekaj odlomkov iz intervjuja s tem legendarnim alpinistom, posnetega leta 2012.
Reinhold Messner bo čez slab mesec dopolnil 75 let, še vedno piše, predava, ima svojo biokmetijo, na kateri goji tudi jake. Najbolj pa je ponosen na šest prav posebnih gorskih muzejev in na fundacijo, s katero podpira gorska ljudstva v Aziji, Južni Ameriki, vzhodni Afriki … Manj znano je, da je bil pet let poslanec v Evropskem parlamentu, je tudi velik zagovornik avtonomije Južne Tirolske. Kljub temu pa Reinholda Messnerja poznamo predvsem po njegovih alpinističnih podvigih. In ne le, da je prvi sam splezal na vrh Mont Everesta brez dodatnega kisika, prvi se je povzpel tudi na vseh 14 osemtisočakov, peš je prečkal Antarktiko, Grenlandijo, puščavo Gobi … Nikoli ni bil povprečen, vedno je izstopal, želel je tja, kamor drugi ne morejo.
“Najprej moram reči, da sem privilegiran. Imel sem sredstva, čas, navdušenje, da sem lahko počel stvari, ki jih ni mogel nihče drug, ker je večina ljudi dovolj pametnih, da živijo običajno življenje. Spoštujem vse tiste ljudi, ki so prav tako sanjali, da bi na primer prečkali Antarktiko ali splezali na Mont Everest, a so raje zgradili hišo, pripeljali dva otroka do fakultete … To je prav tako dosežek, svojih uspehov ne cenim bolj kot uspehov drugih.”
Seveda pa ne uspe vedno, približno 40 odstotkov Messnerjevih vzponov in drugih ekspedicij se je končalo neuspešno, pravi sam, ampak neuspehi ostajajo v ozadju. So pa prav neuspehi pomembna učna lekcija, celo močnejša izkušnja kot uspeh. Pri neuspehu namreč cilj ostane.
“Uspešen sem bil le zato, ker sem tolikokrat poskusil. Kdor si ne upa tvegati neuspeha, ne bo nikoli uspel.”
»V modi je alpinizem po tekočem traku, klasični se izgublja,« je Messner zapisal v eni od svojih številnih knjig. In še da plezanje in visokogorski alpinizem postajata turizem, celo Mont Everest je ponižan na raven prodajnega izdelka, a brez lastne odgovornosti in izpostavljenosti ne moremo dobiti prave izkušnje.
“Za alpinizem po tradiciji, iz katere je izšel, potrebujemo tri sestavine – kot pri kuhi. Da je alpinizem pravi, potrebuje težavnost, ki jo moram premagati. Če težavnost odstranim, na primer z lestvijo, potem to ni več pravi alpinizem, ampak je turizem. Gore skušajo nekateri urediti kot Disneyland, kjer bi vsak lahko igral svojo igro.”
In ja, tudi Mont Everest vse bolj postaja turistična atrakcija, kar pa seveda s seboj prinaša tragične posledice. Letošnja sezona vzponov na najvišji vrh sveta je bila tako ena najsmrtonosnejših v zadnjih letih. Samo letos pomladi je na 8 849 metrov visoki gori umrlo enajst plezalcev. Zato nepalske oblasti zdaj obljubljajo strožja pravila za vzpon na Everest, od plezalcev bodo zahtevali več izkušenj s plezanjem v visokogorju, krepko pa bodo zvišali tudi ceno dovolilnice za vzpon.
Celoten intervju z Reinholdom Messnerjem, posnet leta 2012 v Bolzanu, lahko poslušate tukaj ali preberete tukaj.
4525 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
20. avgusta leta 1980 se je italijanski – sam bi si rekel južnotirolski – alpinist Reinhold Messner kot prvi samostojno povzpel na Mount Everest brez dodatnega kisika. Podoben podvig mu je uspel že dobri dve leti pred tem, 8. maja 1978, ko je na streho sveta stopil skupaj s Petrom Habelerjem, prav tako brez dodatnega kisika, čeprav so vsi zdravniki govorili, da to ni mogoče. Od obletnici Messnerjevega solo podviga vam v Torkovem kvizu v poslušanje ponujamo nekaj odlomkov iz intervjuja s tem legendarnim alpinistom, posnetega leta 2012.
Iz pogovora z alpinistično legendo Reinholdom Messnerjem
Dvajsetega avgusta leta 1980 se je italijanski – sam bi si rekel južnotirolski – alpinist Reinhold Messner prvi samostojno povzpel na Mont Everest brez dodatnega kisika. Podoben podvig mu je uspel že dobri dve leti pred tem, 8. maja 1978, ko je na streho sveta stopil skupaj s Petrom Habelerjem, prav tako brez dodatnega kisika, čeprav so vsi zdravniki govorili, da to ni mogoče. Od obletnici Messnerjevega solističnega podviga vam v Torkovem kvizu v poslušanje ponujamo nekaj odlomkov iz intervjuja s tem legendarnim alpinistom, posnetega leta 2012.
Reinhold Messner bo čez slab mesec dopolnil 75 let, še vedno piše, predava, ima svojo biokmetijo, na kateri goji tudi jake. Najbolj pa je ponosen na šest prav posebnih gorskih muzejev in na fundacijo, s katero podpira gorska ljudstva v Aziji, Južni Ameriki, vzhodni Afriki … Manj znano je, da je bil pet let poslanec v Evropskem parlamentu, je tudi velik zagovornik avtonomije Južne Tirolske. Kljub temu pa Reinholda Messnerja poznamo predvsem po njegovih alpinističnih podvigih. In ne le, da je prvi sam splezal na vrh Mont Everesta brez dodatnega kisika, prvi se je povzpel tudi na vseh 14 osemtisočakov, peš je prečkal Antarktiko, Grenlandijo, puščavo Gobi … Nikoli ni bil povprečen, vedno je izstopal, želel je tja, kamor drugi ne morejo.
“Najprej moram reči, da sem privilegiran. Imel sem sredstva, čas, navdušenje, da sem lahko počel stvari, ki jih ni mogel nihče drug, ker je večina ljudi dovolj pametnih, da živijo običajno življenje. Spoštujem vse tiste ljudi, ki so prav tako sanjali, da bi na primer prečkali Antarktiko ali splezali na Mont Everest, a so raje zgradili hišo, pripeljali dva otroka do fakultete … To je prav tako dosežek, svojih uspehov ne cenim bolj kot uspehov drugih.”
Seveda pa ne uspe vedno, približno 40 odstotkov Messnerjevih vzponov in drugih ekspedicij se je končalo neuspešno, pravi sam, ampak neuspehi ostajajo v ozadju. So pa prav neuspehi pomembna učna lekcija, celo močnejša izkušnja kot uspeh. Pri neuspehu namreč cilj ostane.
“Uspešen sem bil le zato, ker sem tolikokrat poskusil. Kdor si ne upa tvegati neuspeha, ne bo nikoli uspel.”
»V modi je alpinizem po tekočem traku, klasični se izgublja,« je Messner zapisal v eni od svojih številnih knjig. In še da plezanje in visokogorski alpinizem postajata turizem, celo Mont Everest je ponižan na raven prodajnega izdelka, a brez lastne odgovornosti in izpostavljenosti ne moremo dobiti prave izkušnje.
“Za alpinizem po tradiciji, iz katere je izšel, potrebujemo tri sestavine – kot pri kuhi. Da je alpinizem pravi, potrebuje težavnost, ki jo moram premagati. Če težavnost odstranim, na primer z lestvijo, potem to ni več pravi alpinizem, ampak je turizem. Gore skušajo nekateri urediti kot Disneyland, kjer bi vsak lahko igral svojo igro.”
In ja, tudi Mont Everest vse bolj postaja turistična atrakcija, kar pa seveda s seboj prinaša tragične posledice. Letošnja sezona vzponov na najvišji vrh sveta je bila tako ena najsmrtonosnejših v zadnjih letih. Samo letos pomladi je na 8 849 metrov visoki gori umrlo enajst plezalcev. Zato nepalske oblasti zdaj obljubljajo strožja pravila za vzpon na Everest, od plezalcev bodo zahtevali več izkušenj s plezanjem v visokogorju, krepko pa bodo zvišali tudi ceno dovolilnice za vzpon.
Celoten intervju z Reinholdom Messnerjem, posnet leta 2012 v Bolzanu, lahko poslušate tukaj ali preberete tukaj.
Če bo sprejet predlog Evropske komisije, da naj bi v vseh članicah uvedli zakonodajo, po kateri bi morali vsi vozniki že po 70. letu na pregled vozniških sposobnosti, se bodo v nekaterih državah, kot je recimo Francija, vozniki sploh prvič soočili s tovrstnimi omejitvami. V Sloveniji moramo na pregled vozniških sposobnosti z 80. letom starosti, a smo že deset let pred tem, ko je Evropska komisija obelodanila aktualni predlog, to starost premaknili na 70 let. Tako voznike, ki so vozniški izpit opravili po letu 2013, čakajo prvi pregledi že pri 70tih letih. S tem se bomo torej soočili čez kakšnih 40 let.
Strokovna komisija v sestavi Goran Dekleva, Lojze Krajnčan, Sandra Erpe, Alenka Gotar in Rudi Pančur je minuli teden skrbno pregledala in poslušala vseh skoraj 70 prijavljenih šansonov in izmed njih izbrala tistih 20, ki se bodo predstavili na Festivalu slovenskega šansona 2023. To bodo: 1. skupina Prašnati: Po žalosti hodim 2. Patricija Škof: Šanson iz tujine 3. Dimme in Pedenjpedi: Valček o deželi brezrožja 4. duo Zajtrk: Jera 5. Primož Vidovič: Triptih sestre Felicite 6. Cafe Noisette: Na vrtu mojem 7. Rade Kvartet: V času zaustavim svet 8. Ana Maria Mitić: V našem belem hodniku 9. Smaal Tokk: Dihej 10. Veronika Kržičnik: Ti si moj svet 11. Ana Mezgec in Nakána: Tolaž'bla 12. Miha Rebrnik, Klemen Smolej in Miha Koren: Mi fejkamo 13. Glas 'n bas: Blues za čistilko UKC 14. Anja Strajnar: Izpodriv 15. Jure Ivanušič in Nordunk: Južni veter 16. Matevž Goršič in Mihael Lajlar: Barve ulic 17. Andrej Tomšič: Bistro 18. Violoncelli Itineranti: Sredozemlje 19. Anja Hrastovšek: Preštevati narcise 20. Tomaž Hostnik: Dekle iz zlatih sanj Prihodnji teden bomo v četrtek, 20. aprila, ob 12h na tiskovni konferenci v Kulturnem domu v Krškem predstavili vrstni red nastopajočih in več podrobnosti o samih prireditvah. Predizbora letošnjega Festivala slovenskega šansona bosta potekala v prvi polovici maja, in sicer: - v soboto, 6. maja, ob 20h v Kulturnem domu Krško, - v nedeljo, 14. maja, ob 20h v Gledališču Park Murska Sobota.
V državnem zboru je dane potekalo 33. zasedanje nacionalnega Otroškega parlamenta, več kot sto mladih parlamentarcev in parlamentark pa je razpravljalo o temi, za katero so se odločili lani: to je duševno zdravje otrok in mladih. V projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije je vključenih 86 % osnovnih šol v Sloveniji, vsako leto pa po šolskih, občinskih in regijskih srečanjih sledi še srečanje na nacionalni ravni, ki mu prisostvujejo tudi odločevalci. Kaj so mladi sporočili odraslim? Kakšne so težave, kje vidijo rešitve?
Eno najbolj razvitih mest Italije, Bologna, slovi kot svetovno središče širjenja kulture kakovostnega, obrtniško izdelanega sladoleda. Tam deluje tudi sladoledarska univerza, kjer je sladoled poslastica, veselje, hudo resna kulinarična preizkušnja in poslovna priložnost, ki ljudem spreminja življenja.
V praznični oddaji ob velikonočnem ponedeljku smo vam pripravili pogovor o doživljanju praznika velike noči v sodobni družbi skozi prizmo različnih krščanskih cerkva. Posneli smo ga v župnišču Evangeličanske cerkve Martina Lutra v Murski Soboti. Tone Petelinšek se je pogovarjal z evangeličanskim škofom Leonom Novakom in superintendentom Zveze binkoštnih cerkva Slovenije dr. Danielom Grabarjem.
Slovenija je dežela bogata s krasom in kraškimi pojavi in tako je tudi raziskovanje jam razvita dejavnost. Jamarstvo ni šport in ni tekma, po jamah hodijo, ali bolje, se plazijo in plezajo prav posebni ljudje, ki pa beležijo izvrstne dosežke. Letos so nagrado za največji jamarski dosežek v preteklem letu prejeli jamarji kluba Borovnica v sodelovanju z jamarji iz Ajdovščine in Postojne in sicer za najnovejše raziskave v Predjamskem sistemu.
Bela krajina sodi med manjše pokrajine v Sloveniji, vendar je bogata z velikonočnimi simboli in običaji, ki so povsem različni v vaseh, ki so oddaljene le nekaj kilometrov. Za to pokrajino so najbolj značilne belokranjske pisanice, vendar mnogi ne vedo, da obstajata dve vrsti. V preteklih dneh so v številnih krajih pripravili delavnice izdelovanja tega belokranjskega spominka. Star običaj je tudi zaviranje kola na vuzemski ponedeljek v Metliki.
Radikalizacija in polarizacija sta med epidemijo dobili nov pospešek in ne pojenjata. Prek starih in novih medijev jo pospešujejo in poglabljajo različni akterji, tudi politične stranke. Politična kampanja namreč ne poteka več le kratko obdobje pred volitvami, ampak ves čas. Družbeni mediji omogočajo ustvarjanje lažnih profilov in ciljanje personaliziranih sporočil. Nabiranje političnih točk tako omogočajo laži, ki s populističnimi izjavami in strašenjem volivk in volivcev krepijo sovraštvo do demonskega Drugega, ki so ga ustvarile same. Več v prispevku Urška Henigman.
Za vsakega tretjega Slovenca stroka predvideva, da bo imel enkrat v življenju težave z duševnim zdravjem. Te so pogosto nevidne, največkrat jih spremlja tudi stigma. Laična in strokovna javnost opozarjata, da bi bilo nujno okrepiti uporabniška združenja in zagotoviti sicer že obljubljena sredstva za zagovorništvo. Opozarjajo na dolge čakalne vrste in so kritični, da dostopnost do pomoči ne bi smela biti odvisna od tega, ali imaš sredstva za obisk psihoterapevta ali psihiatra ali ne.
Električni skiroji so, tako kot drugod po Evropi, tudi pri nas zelo razširjeno prevozno sredstvo, še posebej v urbanih središčih. A podatki zadnjih nekaj let kažejo, da je prometnih nesreč z njihovo udeležbo vse več, najpogosteje pa so povzročitelji nesreč prav vozniki električnih skirojev. Njihov skokovit porast, skupaj s spremembami v sektorju mikromobilnosti, predstavlja nove izzive tudi za oblikovalce politik
Članice Združenih narodov so pred nekaj tedni po dolgoletnih pogajanjih sprejele dogovor o zaščiti oceanov s ciljem, da bi do leta 2030 zaščitili 30 odstotkov vseh površin, ki spadajo v odprta morja. Gre za območja, kjer imajo pravico do plovbe, ribolova in raziskovanja vse države. Mednarodne vode predstavljajo kar 60 odstotkov vseh morskih površin, zdaj je zaščiten le približno en odstotek. Oceani prekrivajo 70 odstotkov površine Zemlje in so daleč največji vir vode. O pomeni oceanov in njihovi ogroženosti zaradi podnebnih sprememb se je Špela Novak pogovarjala z doktorico Nino Bednaršek z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo.
Pediatrično stroko je razburilo obvestilo Strateškega sveta za prehrano, ki predlaga spremembo strokovnih smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ker recenzenti Strateškega sveta za prehrano predlagajo uvedbo dveh menijev: jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil, številni v tem vidijo začetek uvedbe veganskih obrokov v prehrano otrok. Ali je zgolj rastlinska prehrana za otroke zdrava in kakšne so lahko posledice takšnega načina prehranjevanja?
Zakaj velika večina prebivalcev Slovenije prebivalci Slovenije ni pripravljenih spreminjati svojih potovalnih navad in za prevoz še vedno uporablja v glavnem avtomobile, čeprav se zavedajo nujnosti varovanja okolja in si k temu želijo prispevati? Več v pogovoru z Erikom Logarjem iz AMZS.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Pianist in skladatelj Sašo Vollmaier v torek, 11. aprila, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pripravlja klavirski recital, oziroma glasbeni performans, ki temelji na na ideji performativnega umetnika Josepha Beuysa ter treh skladbah skladatelja Györga Ligetija. Koncert bo 20. aprila ponovljen na Ravnah na Koroškem, konec maja pa tudi na Ligetijevem festivalu v Budimpešti.
Na javnem medijskem zavodu, Radioteleviziji Slovenija, četrtič od 23. maja 2022 poteka zaostritev stavkovnih dejavnosti, ki jo je izglasoval stavkovni odbor Koordinacije novinarskih sindikatov RTV. Del zaposlenih tako stavka s prekinitvijo dela, a na delovnih mestih. Ob tem se nadaljujejo tudi pogajanja za sklenitev stavkovnega sporazuma, zahteve pa po skoraj letu dni ostajajo iste: novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija, dogovor o kadrovski politiki in pogajanja o dvigu najnižjih plač. Vladajoča politika, ki stavko podpira, čaka na odločitev ustavnega sodišča o tem, ali je na referendumu izglasovan zakon o RTV ustaven ali protiustaven. Več v pogovoru z novinarko Majo Derčar.
V zadnjem lanskem četrtletju se je število kupoprodajnih pogodb na trgu rabljenih stanovanj znižalo za kar 27%. Manj prometa je bilo tudi januarja. Trgovanje s stanovanjskimi nepremičninami je sicer še vedno dovolj živahno, le da se zdaj v nakupe podajajo večinoma tisti, ki iščejo stanovanje za bivanje. Manj je špekulativnih naložbenih nakupov in manj absurdno visokih cen. Poka nepremičninskega balona ne bo. Banke, ki so že dvignile obrestne mere na stanovanjska posojila, so relativno stroge v zahtevi po pridobitvi uporabnih dovoljenj.
Na povabilo ameriškega veleposlaništva v Sloveniji je v Združenih državah Amerike gostoval naš radijski kolega Sandi Horvat. Čez lužo se je odpravil spoznavat pravice ameriških staroselcev in drugih manjšin in izvedel veliko zanimivega o političnem ustroju ZDA. Na lastne oči se je tudi prepričal, da ameriške sanje menda že dolgo ne obstajajo več.
Jože Skok je svojo poklicno pot posvetil delu na Radiu Slovenija. Preizkusil se je tako rekoč v vseh novinarskih žanrih, bil pa je tudi aktiven v novinarskem sindikatu, ki ga je dokga leta tudi vodil. Z njim se je pogovarjala Lucija Fatur.
Ob letošnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu, strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji še vedno ni znano, koliko je oseb s stanjem avtističnega spektra, kar otežuje pogovore o temi z odločevalci. Starši takšnih otrok pa, da je terapij za njihove otroke premalo, želijo pa si tudi sistemske možnosti varstva njihovih otrok, da bi lahko vsaj nekaj prostega časa preživeli kot individuumi in ne kot starši.
Neveljaven email naslov