Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

“Uspešen sem bil le zato, ker sem tolikokrat poskusil!”

20.08.2019

20. avgusta leta 1980 se je italijanski – sam bi si rekel južnotirolski – alpinist Reinhold Messner kot prvi samostojno povzpel na Mount Everest brez dodatnega kisika. Podoben podvig mu je uspel že dobri dve leti pred tem, 8. maja 1978, ko je na streho sveta stopil skupaj s Petrom Habelerjem, prav tako brez dodatnega kisika, čeprav so vsi zdravniki govorili, da to ni mogoče. Od obletnici Messnerjevega solo podviga vam v Torkovem kvizu v poslušanje ponujamo nekaj odlomkov iz intervjuja s tem legendarnim alpinistom, posnetega leta 2012.

Iz pogovora z alpinistično legendo Reinholdom Messnerjem

Dvajsetega avgusta leta 1980 se je italijanski – sam bi si rekel južnotirolski – alpinist Reinhold Messner prvi samostojno povzpel na Mont Everest brez dodatnega kisika. Podoben podvig mu je uspel že dobri dve leti pred tem, 8. maja 1978, ko je na streho sveta stopil skupaj s Petrom Habelerjem, prav tako brez dodatnega kisika, čeprav so vsi zdravniki govorili, da to ni mogoče. Od obletnici Messnerjevega solističnega podviga vam v Torkovem kvizu v poslušanje ponujamo nekaj odlomkov iz intervjuja s tem legendarnim alpinistom, posnetega leta 2012.

Reinhold Messner bo čez slab mesec dopolnil 75 let, še vedno piše, predava, ima svojo biokmetijo, na kateri goji tudi jake. Najbolj pa je ponosen na šest prav posebnih gorskih muzejev in na fundacijo, s katero podpira gorska ljudstva v Aziji, Južni Ameriki, vzhodni Afriki … Manj znano je, da je bil pet let poslanec v Evropskem parlamentu, je tudi velik zagovornik avtonomije Južne Tirolske. Kljub temu pa Reinholda Messnerja poznamo predvsem po njegovih alpinističnih podvigih. In ne le, da je prvi sam splezal na vrh Mont Everesta brez dodatnega kisika, prvi se je povzpel tudi na vseh 14 osemtisočakov, peš je prečkal Antarktiko, Grenlandijo, puščavo Gobi … Nikoli ni bil povprečen, vedno je izstopal, želel je tja, kamor drugi ne morejo.

“Najprej moram reči, da sem privilegiran. Imel sem sredstva, čas, navdušenje, da sem lahko počel stvari, ki jih ni mogel nihče drug, ker je večina ljudi dovolj pametnih, da živijo običajno življenje. Spoštujem vse tiste ljudi, ki so prav tako sanjali, da bi na primer prečkali Antarktiko ali splezali na Mont Everest, a so raje zgradili hišo, pripeljali dva otroka do fakultete … To je prav tako dosežek, svojih uspehov ne cenim bolj kot uspehov drugih.”

Seveda pa ne uspe vedno, približno 40 odstotkov Messnerjevih vzponov in drugih ekspedicij se je končalo neuspešno, pravi sam, ampak neuspehi ostajajo v ozadju. So pa prav neuspehi pomembna učna lekcija, celo močnejša izkušnja kot uspeh. Pri neuspehu namreč cilj ostane.

“Uspešen sem bil le zato, ker sem tolikokrat poskusil. Kdor si ne upa tvegati neuspeha, ne bo nikoli uspel.”

»V modi je alpinizem po tekočem traku, klasični se izgublja,« je Messner zapisal v eni od svojih številnih knjig. In še da plezanje in visokogorski alpinizem postajata turizem, celo Mont Everest je ponižan na raven prodajnega izdelka, a brez lastne odgovornosti in izpostavljenosti ne moremo dobiti prave izkušnje.

“Za alpinizem po tradiciji, iz katere je izšel, potrebujemo tri sestavine – kot pri kuhi. Da je alpinizem pravi, potrebuje težavnost, ki jo moram premagati. Če težavnost odstranim, na primer z lestvijo, potem to ni več pravi alpinizem, ampak je turizem. Gore skušajo nekateri urediti kot Disneyland, kjer bi vsak lahko igral svojo igro.”

In ja, tudi Mont Everest vse bolj postaja turistična atrakcija, kar pa seveda s seboj prinaša tragične posledice. Letošnja sezona vzponov na najvišji vrh sveta je bila tako ena najsmrtonosnejših v zadnjih letih. Samo letos pomladi je na 8 849 metrov visoki gori umrlo enajst plezalcev. Zato nepalske oblasti zdaj obljubljajo strožja pravila za vzpon na Everest, od plezalcev bodo zahtevali več izkušenj s plezanjem v visokogorju, krepko pa bodo zvišali tudi ceno dovolilnice za vzpon.

Celoten intervju z Reinholdom Messnerjem, posnet leta 2012 v Bolzanu, lahko poslušate tukaj ali preberete tukaj.


Aktualna tema

4477 epizod


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

“Uspešen sem bil le zato, ker sem tolikokrat poskusil!”

20.08.2019

20. avgusta leta 1980 se je italijanski – sam bi si rekel južnotirolski – alpinist Reinhold Messner kot prvi samostojno povzpel na Mount Everest brez dodatnega kisika. Podoben podvig mu je uspel že dobri dve leti pred tem, 8. maja 1978, ko je na streho sveta stopil skupaj s Petrom Habelerjem, prav tako brez dodatnega kisika, čeprav so vsi zdravniki govorili, da to ni mogoče. Od obletnici Messnerjevega solo podviga vam v Torkovem kvizu v poslušanje ponujamo nekaj odlomkov iz intervjuja s tem legendarnim alpinistom, posnetega leta 2012.

Iz pogovora z alpinistično legendo Reinholdom Messnerjem

Dvajsetega avgusta leta 1980 se je italijanski – sam bi si rekel južnotirolski – alpinist Reinhold Messner prvi samostojno povzpel na Mont Everest brez dodatnega kisika. Podoben podvig mu je uspel že dobri dve leti pred tem, 8. maja 1978, ko je na streho sveta stopil skupaj s Petrom Habelerjem, prav tako brez dodatnega kisika, čeprav so vsi zdravniki govorili, da to ni mogoče. Od obletnici Messnerjevega solističnega podviga vam v Torkovem kvizu v poslušanje ponujamo nekaj odlomkov iz intervjuja s tem legendarnim alpinistom, posnetega leta 2012.

Reinhold Messner bo čez slab mesec dopolnil 75 let, še vedno piše, predava, ima svojo biokmetijo, na kateri goji tudi jake. Najbolj pa je ponosen na šest prav posebnih gorskih muzejev in na fundacijo, s katero podpira gorska ljudstva v Aziji, Južni Ameriki, vzhodni Afriki … Manj znano je, da je bil pet let poslanec v Evropskem parlamentu, je tudi velik zagovornik avtonomije Južne Tirolske. Kljub temu pa Reinholda Messnerja poznamo predvsem po njegovih alpinističnih podvigih. In ne le, da je prvi sam splezal na vrh Mont Everesta brez dodatnega kisika, prvi se je povzpel tudi na vseh 14 osemtisočakov, peš je prečkal Antarktiko, Grenlandijo, puščavo Gobi … Nikoli ni bil povprečen, vedno je izstopal, želel je tja, kamor drugi ne morejo.

“Najprej moram reči, da sem privilegiran. Imel sem sredstva, čas, navdušenje, da sem lahko počel stvari, ki jih ni mogel nihče drug, ker je večina ljudi dovolj pametnih, da živijo običajno življenje. Spoštujem vse tiste ljudi, ki so prav tako sanjali, da bi na primer prečkali Antarktiko ali splezali na Mont Everest, a so raje zgradili hišo, pripeljali dva otroka do fakultete … To je prav tako dosežek, svojih uspehov ne cenim bolj kot uspehov drugih.”

Seveda pa ne uspe vedno, približno 40 odstotkov Messnerjevih vzponov in drugih ekspedicij se je končalo neuspešno, pravi sam, ampak neuspehi ostajajo v ozadju. So pa prav neuspehi pomembna učna lekcija, celo močnejša izkušnja kot uspeh. Pri neuspehu namreč cilj ostane.

“Uspešen sem bil le zato, ker sem tolikokrat poskusil. Kdor si ne upa tvegati neuspeha, ne bo nikoli uspel.”

»V modi je alpinizem po tekočem traku, klasični se izgublja,« je Messner zapisal v eni od svojih številnih knjig. In še da plezanje in visokogorski alpinizem postajata turizem, celo Mont Everest je ponižan na raven prodajnega izdelka, a brez lastne odgovornosti in izpostavljenosti ne moremo dobiti prave izkušnje.

“Za alpinizem po tradiciji, iz katere je izšel, potrebujemo tri sestavine – kot pri kuhi. Da je alpinizem pravi, potrebuje težavnost, ki jo moram premagati. Če težavnost odstranim, na primer z lestvijo, potem to ni več pravi alpinizem, ampak je turizem. Gore skušajo nekateri urediti kot Disneyland, kjer bi vsak lahko igral svojo igro.”

In ja, tudi Mont Everest vse bolj postaja turistična atrakcija, kar pa seveda s seboj prinaša tragične posledice. Letošnja sezona vzponov na najvišji vrh sveta je bila tako ena najsmrtonosnejših v zadnjih letih. Samo letos pomladi je na 8 849 metrov visoki gori umrlo enajst plezalcev. Zato nepalske oblasti zdaj obljubljajo strožja pravila za vzpon na Everest, od plezalcev bodo zahtevali več izkušenj s plezanjem v visokogorju, krepko pa bodo zvišali tudi ceno dovolilnice za vzpon.

Celoten intervju z Reinholdom Messnerjem, posnet leta 2012 v Bolzanu, lahko poslušate tukaj ali preberete tukaj.


01.12.2022

Soočenje županskih kandidatov v drugem krogu - Maribor, Nova Gorica, Celje

Na Radiu Slovenija končujemo soočenja v tem supervolilnem letu. Pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev, potrebnim v 47 občinah predstavljamo še zadnjo skupino županskih kandidatov iz mestnih občin. Tokrat naši dopisniki soočajo tekmece za županske funkcije v Mariboru, Novi Gorici in Celju. Tudi na lokalni ravni se po eni strani spopadajo politični koncepti in na drugi konkretni predlogi za reševanje vsakodnevnih težav ljudi. Nekatera okoljska, prometna in socialna vprašanja se pojavljajo v vseh občinah, druga so specifična le za posamezno okolje. V vseh teh občinah pa so že izvoljeni mestni sveti – kako bodo sodelovali z njimi? Odgovore kandidatov bodo iskali Bratko Zavrnik, Nataša Uršič in Matija Mastnak.


01.12.2022

Pri preprečevanju aidsa je najpomembnejša preventiva

Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu se vrstijo pozivi k zmanjšanju stigme in diskriminacije obolelih. Okužba z virusom HIV, ki povzroča AIDS, je danes namreč obvladljiva kronična okužba, ki okuženi osebi ob doživljenjski terapiji omogoča kvalitetno življenje, zdravila pa preprečujejo širjenje okužbe. A kljub temu je na prvem mestu preventiva, opozarja stroka.


01.12.2022

Mega Miša vabi na potovanje po galaksiji Č.R.K.

Rojaki na avstrijskem Koroškem se na različne načine trudijo spodbuditi k branju slovenske literature še posebej otroke in mladostnike. Da bi odložili pametne telefone in tablice ter vzeli v roke knjige, jim zdaj vabi tudi Mega Miša. Gre za spletno aplikacijo, s katero otroke spodbujajo k branju knjig v slovenskem jeziku. Po prebrani knjigi lahko otroci na aplikaciji rešijo kviz in si prislužijo zvezdice ter z njimi pomagajo Mega Miši, ki potuje po galaksiji Č.R.K. in išče dobre knjige. Slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem namreč, kot potrjujejo tudi študije, nazaduje. V družinah se vse manj govori slovensko, zato imajo vse pomembnejšo vlogo izobraževalne ustanove. Ker pa se k dvojezičnemu pouku vpisujejo tudi učenci, ki slovensko ne govorijo, jim lahko pri učenju jezika pomaga prav Mega Miša. Prvi odzivi so dobri, pojasnjujeta Mitja Rovšek, poslovodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, in vodja projekta Marica Pörtsch.


30.11.2022

"Prišel je čas, da mladi vozniki nagovorijo starejše"

"Heroji furajo v pižamah", iniciativa zavoda Vozim za manj voženj pod vplivom alkohola, je v zadnjih petih letih po besedah direktorja zavoda David Razboršek, intenzivno delala na ozaveščanju in krepitvi svoje prisotnosti na terenu, kjer invalidi in poškodovani v prometnih nesrečah mlade varno in brezplačno vozijo z zabav domov. Mladi so v zadnjem desetletju naredili velik napredek pri zmanjšanju števila prometnih nesreč pod vplivom alkohola, starejši pa njihovemu zgledu še ne sledijo povsem.


30.11.2022

V Šanghaj ne hodimo, sicer pa živimo normalno

Po poročanju o protestih zaradi prestrogih kovidnih ukrepov v nekaterih kitajskih mestih, smo se pozanimali, kako to vpliva na življenje običajnih ljudi, ki tam živijo. V mesto Suzhou, ki leži 80 km severovzhodno od Šanghaja, smo poklicali poslovneža Nenada Petrovčiča, ki nam je povedal, kako izgleda življenje ob upoštevanju kovidnih ukrepov, ki so v veljavi na Kitajskem, kako doživlja proteste in tudi kako so videti prenosi tekem s svetovnega prvenstva v nogometu.


29.11.2022

Učitelj narodov, skupna evropska dediščina Giuseppeja Tartinija

V Evropskem parlamentu odpirajo razstavo o violinistu, učitelju, skladatelju, glasbenem teoretiku in izjemnem humanističnem mislecu Giuseppeju Tartiniju. Tartini, ki je z glasbo povezoval narode od Skandinavije do Sredozemlja, se je rodil v Piranu pred 330 leti. Avtorji razstave so dr. Sergio Durante z Univerze v Padovi ter dr. Nejc Sukljan in dr. Boštjan Udovič z Univerze v Ljubljani. Odprtje razstave spremlja koncert italijanskega violinista Federica Guglielma in slovenskega violončelista Domna Marinčiča.


28.11.2022

Podpora noveli zakona o RTV prinaša veliko odgovornost

Včerajšnja prepričljiva odločitev za javno, neodvisno Radiotelevizijo Slovenija ne pomeni zmage ene politike nad drugo. Pomeni zmago civilne družbe, ki je dojela in sprejela, da lahko kmalu zmanjka bitk, če pade javni medijski servis. In se tako tudi podala v bitko za avtonomen RTV. Obenem gre za zmago novinarske skupnosti, ki se do zdaj – če izvzamemo STA - nikoli ni tako jasno opredelila in hkrati angažirala v kateri izmed kampanj. Za zaposlene na javnem mediju pa se zdaj začenja še pomembnejša bitka. Potrditev zakona o RTV je predvsem simbolna zmago, ki še ne bo prinesla sprememb v upravljanju in vodenju RTV čez noč, saj bo zakon očitno pristal v presoji ustavnega sodišča. Novela je torej zgolj prvi korak k izločitvi politike iz vodenja javnega zavoda. Za dosego tega pa bo treba opraviti še ogromno dela, najprej pa upravičiti včeraj izkazano zaupanje in z dobrim delom ohraniti pokončno držo ter okrepiti profesionalne etične standarde. Zavedamo se, da od nas pričakujete politično neobremenjen, strokovno dodelan program z jasnimi novinarskimi standardi. In čeprav je – kot lahko sklepamo iz odzivov – nekaterim še vedno težko priznati, naj ponovimo. Ljudje so včeraj dobro vedeli o čem glasujejo in zelo odločno rekli, da so za: novinarke in novinarje RTV Slovenija, za medijsko skupnost in kredibilno, avtonomno novinarstvo. Politika pa je dobila jasno nezaupnico ob spodnašanju profesionalnih novinarskih standardov, ki jih je največja medijska organizacija oblikovala in krepila skozi desetletja. Zdaj so bili na tnalu predvsem tiste politike, ki je tudi spisala trenutno - za razvoj in napredek – pogubno zakonodajo.


28.11.2022

Vlado Poredoš: »Pri Ježku imam rad poučne in grenko-sladke stvari.«

Žirija za podelitev nagrade Franeta Milčinskega - Ježka je odločila, da Ježkovo nagrado za leto 2022 prejme glasbenik, pevec, avtor besedil in prvi mož skupine Orlek Vlado Poredoš. Žirija je v obrazložitvi zapisala: Vlado Poredoš kot ustvarjalec izžareva neizmeren optimizem, ki ga z lahkoto prenaša na občinstvo. Njegov umetniški pristop združuje karakterne prvine dveh pokrajin, ki sta zaznamovali njegovo življenje: melanholična subtilnost njegovega rodnega Prekmurja ter neizprosna odločnost Zasavja, ki ga je Poredoš sprejel kot svoj drugi dom. Tako nastajajo unikatne interpretacije preštevilnih revirskih zgodb, ki jih Vlado Poredoš z izvirnimi avtorskimi refleksijami preliva v pesmi zasedbe Orlek.


27.11.2022

Vlada proti opoziciji - 3:0

Z voditeljico Jolando Lebar smo spremljali prve rezultate referendumskega glasovanja. V studiu so izide pojasnjevali Barbara Kobal Tomc z Inštituta za socialno varstvo, dr. Igor Kaučič s Pravne fakultete v Ljubljani, dr. Miro Haček s FDV, nekdanji novinar na RTV Slovenija Boris Bergant in novinar Tomaž Celestina.


27.11.2022

"Operacijska dvorana je za mlade, za mojo dušo pa pro bono ambulanta."

Kako razmišlja medicinska sestra Martina Petric iz ljubljanske Ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja


27.11.2022

Pogovor z Rudijem Blažkom, podjetnikom in domačinom, ki je bil v času grajenja avtoceste predsednik krajevne skupnosti v Razdrtem

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


27.11.2022

Pogovor z Mitjo Stojnškom, vodjo nadzornega centra Vransko in Slovenske Konjice

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


25.11.2022

Mozaik življenj okoli pol milijona rojakov na tujem

Ko je bila leta 1952 objavljena prva oddaja Slovencem po svetu takrat še Radia Ljubljana, je nastala z mislijo na ohranjanje stikov z rojaki v tujini. V desetletjih, ki so sledila, ter z razvojem novih tehnologij, se je oddaja razvila tudi v mozaik, ki Slovencem v domovini razkriva delčke življenj okoli pol milijona rojakov na tujem. Tudi s pomočjo izbrane glasbe, o kateri je najprej tekla beseda. Sogovorniki: • Irma Rauh, glasbena urednica, ki je za oddajo izbirala glasbo skoraj 30 let • Kristi Hodak Knobloch, predsednica Društva V tujini izobraženih Slovencev (VTIS) (London, Velika Britanija) • Saša Mrak Hendrickson (Virginija, ZDA) v pogovoru z Andrejem Stoparjem • Boštjan Anžin, dopisnik iz Beograda • Luka Zibelnik (Cleveland, ZDA)


25.11.2022

»Vaš program skrbi za to, da imajo slovenski izseljenci stik z živim jezikom«

Ob 70-letnici oddaje Slovencem po svetu smo v studiu Prvega gostili predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, prof. dr. Marino Lukšič Hacin.


25.11.2022

70. rojstni dan oddaje Slovencem po svetu

Oddaja Slovencem po svetu, namenjena našim izseljencem in zdomcem, se je skozi desetletja in z razvojem novih tehnologij razvila tudi v prostor, ki Slovencem doma razkriva življenje rojakov na tujem. Hkrati pa oddaja s svojimi vsebinami izpolnjuje tudi izjemno pomembno poslanstvo javnega radia. Več o tem z odgovornim urednikom Prvega Danijelom Poslekom in Lili Brunec, ki oddajo ureja že skoraj 30 let. Nocoj pripravlja tudi posebno, praznično izvedbo.


24.11.2022

Odpadna hrana je lahko tudi surovina za nadaljnjo predelavo

Količine odpadne hrane, ki nastanejo v celotni verigi od primarne proizvodnje, živilske industrije, distribucije in prodaje hrane , gostinstva do gospodinjstev, so enormne. Skupaj je EU v letu 2020 tako zavrgla 60 MIO ton hrane. Sočasno je bilo 10% prebivalcev pomanjkljivo prehranjenih. Zaradi zavržene hrane v EU povprečno nastane dobrih 140 mio evrov stroškov letno. V Sloveniji je bilo povprečno zavržene 68 kg hrane na prebivalca, kar je precej pod evropskim povprečjem. Kljub temu pa je z vidika izboljšanja samooskrbe potrebno iskati rezerve za zmanjševanje izgub hrane. Odpadna hrana predstavlja družbeni, ekonomski in okolijski problem.


24.11.2022

Véliki simpozij o Borisu Pahorju »S tržaškega naslova«

Letos umrli tržaški pisatelj Boris Pahor je bil vse življenje povezan s pesnikom Edvardom Kocbekom.Seznanila sta se že pred drugo svetovno vojno, sodelovanje in prijateljstvo pa se je okrepilo po njej. V Atriju ZRC SAZU v Ljubljani so včeraj pod okriljem Inštituta za kulturno zgodovino v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico in Slovensko matico priredili véliki simpozij o Borisu Pahorju in njegovem duhovnem sopotniku Edvardu Kocbeku. Simpozij je del raziskovalnega projekta Književna republika Borisa Pahorja. K dogodku so pritegnili posameznike, ki so bili z obema umetnikoma osebno povezani, pa tudi preučevalce njunega dela.


23.11.2022

23. november je dan Rudolfa Maistra

Ob današnjem državnem prazniku – Dnevu Rudolfa Maistra, ki je hkrati spominski dan Maribora se spominjamo razorožitve nemško-avstrijske mestne varnostne straže in dokončnega prevzema oblasti nad Mariborom in slovensko Štajersko. Nekaj o manj znanih zanimivostih iz tistega obdobja ter o priložnostni razstavi je v naslednjem prispevku strnil Stane Kocutar.


Stran 45 od 224
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov